<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zgodovina cepljenja v Sloveniji in sestavine cepiv</dc:title><dc:creator>Gorjup,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakšek,	Teja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cepljenje</dc:subject><dc:subject>adjuvansi</dc:subject><dc:subject>obvezno cepljenje</dc:subject><dc:subject>sestavine cepiv</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:description>Uvod: Cepljenje naj bi bilo eden največjih medicinskih uspehov. V družbi velja splošno prepričanje, da so cepiva varna in učinkovita, kljub temu da so sestavine cepiv večini nepoznane in tuje. Cepilni urnik se je v Sloveniji spreminjal skladno z nalezljivostjo bolezni, proti katerim cepimo, in stopnjo precepljenosti, zadnjih nekaj let pa ostaja isti. Namen: Namen diplomskega dela je skozi pregled literature razložiti in ugotoviti, kako se je cepilni program skozi leta razvijal in dopolnjeval, ter ugotoviti, iz katerih sestavin so cepiva sestavljena. Namen diplomskega dela je ugotoviti tudi, ali obstajajo morebitne škodljivosti sestavin cepiv in ali so se sestavine cepiv z leti spremenile. Metode dela: Raziskovanje je temeljilo na deskriptivni ali opisni metodi dela; kombiniran je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila omejena na angleški in slovenski jezik, iskana je bila s pomočjo različnih spletnih iskalnikov: Cobiss, Cinahl, Dikul, Pubmed, ScienceDirect in Google Books. Rezultati: Na podlagi pregledane literature je bilo ugotovljeno, da se je cepilni urnik v Sloveniji skozi leta spreminjal in dopolnjeval na podlagi nalezljivosti bolezni in stopnje precepljenosti. Večina sestavin, ki jih najdemo v cepivih, je za človeka škodljivih ali celo toksičnih, problematiko pa predstavlja tudi kontaminacija cepiv z virusi in bakterijami, ki jih med sestavinami cepiv ne bi smelo biti.Kljub temu se sestavine cepiv skozi leta niso preveč spremenile in z izjemo odstranitve toksičnega tiomersala iz večine cepiv ostajajo enake. Razprava in zaključek:Zgodovina cepljenja v Sloveniji je skladna z nalezljivostjo bolezni in stopnjo precepljenosti, na podlagi katerih cepilni urnik ostaja enak že 13 let.Sestavine cepiv bi morale biti bolj raziskane, njihova toksičnost pa bi morala biti splošno znana. Količine aluminija, ki jih najdemo v današnjih cepivih, so alarmantne, zato bo potreba po kakovostnejših cepivih skozi leta vedno večja, saj so se pritiski družbe, ki se je informirala o sestavi cepiv, že začeli. Če si želimo zdrave družbe, je informiranje ključnega pomena, saj se bo kakovost cepiv izboljšala le s pritiski javnosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-30 07:47:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104017</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87785</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5503083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
