Zagotavljanje prve pomoči v osnovnih šolahLozić, Amela (Avtor) Kovačič, Uroš (Mentor) Slabe, Damjan (Komentor) prva pomočosnovna šolaučiteljiotrocipoškodbenenadno oboleliUvod: Poleg doma predstavlja šola drugo najpomembnejše okolje v otrokovem življenju. Poškodbe, do katerih pride najpogosteje v šoli in na šolskih igriščih, so glavni vzrok smrti otrok. Če pride do nenadnih zdravstvenih težav v šolah, so učitelji tisti, ki so praviloma prvi ob otroku. Kljub temu, da so učitelji z učencem ves čas med poukom in so za dajanje prve pomoči odgovorni kot vsak državljan, tekom poklicnega izobraževanja znanja prve pomoči ne pridobijo. Zagotavljanje prve pomoči v osnovnih šolah ni zakonsko urejeno v enem samem pravnem aktu, ampak je opredeljeno znotraj različnih zakonov, pravilnikov in odločb. Namen: Ugotoviti, kako je zagotovljeno dajanje prve pomoči v osnovnih šolah v Sloveniji, in raziskati, kakšno je znanje prve pomoči osnovnošolskih učiteljev. Zanimalo nas je tudi kakšno je mnenje učiteljev in ravnateljev glede obnavljanja znanja. Metode dela: V raziskovalnem delu smo po pregledu domače in tuje literature uporabili triangulacijsko metodo raziskovanja, pri čemer smo sočasno uporabili anonimni anketni vprašalnik, intervju in delno strukturirane razgovore v fokusnih skupinah. Zbiranje podatkov v okviru deskriptivne metode raziskovanja je potekalo z anonimnim anketnim vprašalnikom v spletnem programu. Sočasno z anketiranjem smo izvedli delno strukturirane in usmerjene razgovore v okviru fokusnih skupin z osnovnošolskimi učitelji in intervjuje z ravnatelji naključno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Rezultati: Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 192 učiteljev, v fokusnih skupinah je sodelovalo 24 učiteljev in opravili smo 10 intervjujev z ravnatelji. Pomanjkljivo teoretično znanje učiteljev se je pokazalo pri življenjsko ogrožajočih stanjih, kar je bilo značilno predvsem za učitelje, ki poučujejo na predmetni stopnji. Slednji so pokazali statistično značilno slabše znanje v primerjavi z učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji kar pri štirih od skupno devetih vprašanj o prvi pomoči. Učitelji v fokusnih skupinah so po večini svoje znanje ocenili kot slabo, medtem ko so ravnatelji menili, da so njihovi zaposleni dobro usposobljeni. V splošnem so sodelujoči v raziskavi menili, da so v šoli vsi odgovorni za dajanje prve pomoči, vendar so večjo odgovornost pripisovali športnim pedagogom in posebej usposobljenim učiteljem. Ravnatelji in učitelji so izrazili potrebo po več usposabljanj s področja prve pomoči, predvsem praktično usmerjenih. Med najpomembnejšimi ovirami za redno obnavljanje znanja prve pomoči so omenjali organizacijske ovire izvedbe, čas in finance. Razprava in zaključek: Boljše teoretično znanje so pokazali učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji, kar bi lahko bila posledica njihove bolj vzgojno usmerjene vloge v zgodnji fazi izobraževalnega sistema. Teoretično znanje je le osnovni pogoj pri dajanju prve pomoči, ključnega pomena so praktične veščine in obnavljanje znanja skladno s smernicami, ki se spreminjajo. Večina učiteljev je mnenja, da so učitelji športne vzgoje najodgovornejši za dajanje prve pomoči. Ti imajo med pridobivanjem svoje izobrazbe edini izmed učiteljev predmet, kjer obravnavajo prvo pomoč. Letos so na nacionalni ravni izdali smernice za ukrepanje ob nujnih primerih v osnovni šoli, ki jih bo v naslednjih letih treba ustrezno uveljaviti. Na podlagi naših rezultatov menimo, da bo treba skrbeti tudi za redno obnavljanje, saj se znanje prve pomoči hitro pozablja.20182018-09-30 07:47:26Magistrsko delo/naloga104010VisID: 87778COBISS_ID: 5505643sl