Prva pomoč pri ugrizu kačeJerman, Alja (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Brvar, Miran (Komentor) prva pomočugriz kačebolnišnična obravnavaUvod: V Sloveniji v naravnem okolju živijo tri vrste strupenih kač, to so modras (Vipera ammodytes), laški gad (Vipera aspis) in navadni gad (Vipera berus). Ugriz kače lahko resno ogrozi zdravje človeka, če se ne ukrepa pravočasno. Bolnišnična oskrba je zelo napredovala, zato zaradi ugriza kač ni smrtnosti. Planinstvo, športno plezanje in alpinizem so športno rekreativne aktivnosti, ki se odvijajo v naravi in pri katerih zlasti v toplejšem obdobju leta obstaja večje tveganje za ugriz kače. Če do tega pride, so ključnega pomena ukrepi prve pomoči, ustrezen transport zastrupljenca kot tudi nadaljnja zdravstvena oskrba. Namen: Namen diplomskega dela je opisati prvo pomoč po ugrizu kače, predstaviti nadaljnjo oskrbo zastrupljenca v ambulanti internistične prve pomoči in zdravljenje na oddelku za klinično toksikologijo in farmakologijo ter ugotoviti raven teoretičnega znanja o ukrepih prve pomoči v primeru ugriza kače med ljubitelji gora. Metoda dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda, ki je zajela pregled relevantne domače in tuje literature. Za raziskavo smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranje je bilo izvedeno anonimno. Rezultati: Na anketo je odgovorilo 176 vprašanih, 55 % moških in 45 % žensk. Največ odgovorov (29,5 %) smo pridobili v starostni skupini od 26 do 35 let. Končano višjo šolo, visoko šolo ali fakulteto je imelo 44,9 % anketiranih. Pri prepoznavi kač jih je 74,4 % prepoznalo modrasa. Večina anketiranih ve, katere so strupene kače v Sloveniji, saj je modrasa označilo 96,6 % anketiranih, laškega gada 91 % in navadnega gada 94,3 % anketiranih. Največ znanja o dajanju prve pomoči so anketirani pridobili iz različne literature (knjige) in spleta (36,3 %). Da je modras najbolj strupena kača, se je strinjalo 96,6 % anketiranih. Ugriz gada je pogostejši v slovenskih gorah, so pritrdili v 59 %. Da mora poškodovanec po ugrizu kače mirovati, je odgovorilo 91,5 % anketiranih. Da je potrebno z uda, na katerem je prišlo do ugriza, odstraniti uro, zapestnico ali prstan, je navedlo 94 % anketiranih. Z zdravnikom bi se posvetovalo po ugrizu 97,7 % anketiranih. Da se rano po ugrizu sterilno obveže, je navedlo 85,9 % anketiranih in 77,8 % anketirancev bi ud imobiliziralo. Razprava in sklep: Znanje med anketiranimi o strupenih kačah v Sloveniji je dobro. Smrtnih primerov po ugrizu modrasa ali gada ni, saj je napredovalo tudi zdravljenje takšnih poškodovancev. Teoretično znanje gornikov o začetnih postopkih nudenja prve pomoči je pomanjkljivo, medtem ko je znanje o ostalih ukrepih, ki sledijo prvim ukrepom, boljše.20182018-09-30 07:47:22Diplomsko delo/naloga104008VisID: 87776COBISS_ID: 5504363sl