<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava pacienta pri subakromialnem burzitisu ramenskega sklepa</dc:title><dc:creator>Dević,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Naglič,	Nada	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>subakromialni burzitis</dc:subject><dc:subject>ramenski sklep</dc:subject><dc:subject>fizioterapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Uvod: V ramenskem sklepu pogosto prihaja do subakromialnega burzitisa, saj je rama kroglast sklep, ki je zaradi mehkih in obsklepnih struktur zelo gibljiv in posledično nestabilen. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati, kakšno vlogo ima desetdnevna fizioterapevtska obravnava in kakšna je učinkovitost fizioterapevtskih metod pri odpravi težav, povezanih s preobremenitvijo ramenskega sklepa, in obravnavi subakromialnega burzitisa. Metode dela: Podatke o pacientki smo pridobili iz medicinske dokumentacije, s pomočjo opravljenega intervjuja s pacientko in fizioterapevtske ocene, ki smo jo izvedli prvi in zadnji dan obravnave. Z zbranimi podatki smo sestavili individualni program fizioterapevtske obravnave. Rezultati: Goniometrične meritve pasivne gibljivosti so podale naslednje rezultate pasivne gibljivosti: elevacija skozi antefleksijo je bila pred fizioterapevtsko obravnavo 150° in po njej 160°, retrofleksija je bila prej in potem 40°, elevacija je bila skozi abdukcijo najprej 115° in potem 120°, notranja rotacija je bila prej 30° in potem 40°, zunanja rotacija pa je bila prej in potem 30°. Pri oceni artrokinematike je bilo zelo omejeno translacijsko drsenje v smeri notranje in zunanje rotacije, omejeno pa v smeri abdukcije, antefleksije in retrofleksije, medtem ko je bilo po fizioterapevtski obravnavi translacijsko drsenje v vseh smereh omejeno. Z manualnim mišičnim testiranjem je bila ugotovljena zmanjšana mišična zmogljivost fleksorjev, ki je bila pred fizioterapevtsko obravnavo 2, po njej pa 3B, in abduktorjev, ki je bila pred fizioterapevtsko obravnavo –3 in po njej 4B. Atrofije in sprememb površinske senzorike pri preiskovanki nismo zaznali, je pa imela pacientka pred fizioterapevtsko obravnavo v desnem ramenskem sklepu bolečine, ki jih je po VAL ocenila z 8, po fizioterapevtski obravnavi pa s 6. Razprava in zaključek: Tudi kratkotrajna ciljno usmerjena in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava ima vidne učinke na izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta ter vpliva na lajšanje simptomov subakromialnega burzitisa: povečali smo gibljivost ramenskega sklepa in zmanjšali bolečine, na povečanje mišične moči pa zaradi kratkotrajne fizioterapije nismo znatno vplivali – na podlagi opravljenih meritev in testiranj pacientke je mogoče sklepati, da bi lahko nanjo znatneje vplivali z dolgotrajnejšo fizioterapijo. Za pacientko bi bilo smiselno nadaljevati s fizioterapijo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-30 07:47:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104005</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87773</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5498731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
