Odnos policije do žrtev spolnega nasiljaPezdir, Klara (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) spolno nasilježrtevpolicijasekundarna viktimizacijastrokovni kadri v policijikriminalistična policijaneprijavljena kazniva dejanjaposilstvoPoseg v eno izmed najbolj intimnih sfer človeka, tj. telo nas navdaja z občutki groze, gnusa, žalosti, razočaranja in drugih negativnih čustev. Kaj občuti šele oseba, katere sfera dostojanstva in intimnosti je s posegom prizadeta, katera se sama brez pomoči strokovnjakov in največkrat tudi svojih bližnjih spopada s posledicami kaznivega dejanja spolnega nasilja. Da premaga te ovire in se odloči prijaviti kaznivo dejanje policiji, potrebuje pogum, podporo in srčno željo, da bo na koncu postopka pravici zadoščeno. Sram, ponovna prizadetost v kazenskem postopku ali javna podoba žrtve so najpogostejši razlogi, zakaj dejanja spolnega nasilja ostanejo za zidovi hiš, v srcih prizadetih. Drugi veliki sklop dejstev, zakaj storilci teh dejanj ostanejo nekaznovani, pa je, da so zapletena in jih je težko dokazati, saj nam primanjkuje dokazov (predvsem zaradi časovne izbrisljivosti). Žrtvin prvi stik pri doseganju pravičnega povračila je policija. Policija je tista, ki mora skrbeti, da bo poskušala s čim manj bolečim in čim bolj učinkovitim postopkom dokazati kaznivo dejanje. Prvi stik žrtve s policijo igra ključno vlogo, saj se mora žrtev čutiti slišano, ob tem pa moramo storiti vse, da se poskuša ponovno podoživljanje celotnega dogodka omejiti. K temu pa lahko prispeva izobražena, strokovno usposobljena uradna oseba na policiji, ki s pravilnimi ukrepi pristopi do žrtev spolnega nasilja.20182018-09-29 07:45:59Magistrsko delo/naloga103967VisID: 84625COBISS_ID: 16387921sl