Analiza lesne industrije in primer zagona lesnopredelovalnega obrataVeber, Ula (Avtor) Štiblar, Franjo (Mentor) gozdlespredelava lesastrateška surovinalesnopredelovalna industrijaizvoz hlodovinedodana vrednosttehnološki razvojdržavni gozdovilesnopredelovalni obratNaslov dela je Analiza lesne industrije in primer zagona lesnopredelovalnega obrata. Naloga je sestavljena iz dveh delov, splošnega teoretičnega in praktičnega. Prvi del se nanaša na analizo slovenske lesnopredelovalne industrije in način upravljanja z državnimi gozdovi. V praktičnem delu pa je predstavljen konkretni primer ustanovitve lesnopredelovalnega obrata, pri čemer so v ospredju predvsem bilanca stanja in bilanca uspeha prihodnjega obrata ter raziskave trga. Na začetku ugotavljam, da so gozdovi pomemben del ekosistema in da nudijo tako življenjski prostor živalim in rastlinam kot tudi prostor ljudem za sprostitev. V nadaljevanju ugotavljam, da Slovenijo v skoraj 60 odstotkih prekrivajo gozdovi (kar jo uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropski uniji), da sekamo manj, kot je možnost poseka, in da je 74 odstotkov gozdov v zasebni lasti, preostalo pa v lasti države oziroma občin. Za Slovenijo je značilna drobna lastniška posest, kar povzroča težave pri učinkovitem gospodarjenju z gozdovi. Prišlo je tudi do upada zaposlenih v lesni industriji in propadlo je večje število podjetij v tej panogi. Previsok je izvoz hlodovine, manjkajo členi v verigi, ki bi zagotavljali doma polizdelke za domače proizvajalce končnih izdelkov. Vse to se odraža v nižji dodani vrednosti na zaposlenega, saj dodano vrednost na lesu ustvarjajo v tujini, pri čemer se kot skupna točka in razlog teh problemov izkaže premajhno vlaganje v razvoj in tehnološko razvitost industrije. Zaradi vsega tega prihaja do paradoksa, ko izvažamo hlode v tujino, potem pa izdelke iz istega lesa dražje uvažamo v domovino. Nakazuje se prihod tujega kapitala v to panogo, pri čemer se krešejo mnenja, ali bo to za slovensko gospodarstvo dolgoročno dobro. Z gozdovi v lasti Republike Slovenije upravlja družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki za zdaj izkazuje pozitivne poslovne rezultate, a problemi ostajajo (neenotnost pri vzpostavljanju lesnopredelovalnih centrov, politika podjetja). V praktičnem delu ugotavljam, da je v Sloveniji dovolj surovine, ki bi jo potreboval nov lesnopredelovalni obrat. Prikazujem odkupne cene gozdnega lesnega sortimenta, pri čemer najvišjo ceno dosegajo hlodi hrasta. Predstavljam tudi realno bilanco stanja in bilanco uspeha novega obrata, ki bi se lahko imenoval Slovenska žaga, d. o. o. Šlo bi za lesnopredelovalni obrat oziroma žago. Ustanovitev je lahko realna opcija, a je treba za nadaljnje konkretnejše korake še dodatno raziskati trg in pridobiti kupce oziroma pogodbe. Se pa nakazuje kot opcija in kot nekaj, česar na trgu še ni, saj bi ta obrat proizvajal polizdelke za proizvajalce končnih izdelkov v panogi lesenih gradenj – to potrjuje tako obisk lesnopredelovalnega podjetja kot tudi vprašalnik, poslan podjetju, ki proizvaja hiše iz lesa. Obstaja tudi možnost pridobivanja (nepovratnih) sredstev za novi obrat.20182018-09-29 07:45:45Magistrsko delo/naloga103963VisID: 84622COBISS_ID: 16395857sl