Razmerje med javnim medijem in lažnimi novicami: primer RTV SlovenijaJošt Tršan, Petra (Avtor) Milosavljević, Marko (Mentor) lažne novicedezinformacijejavni medijRTV SlovenijanovinarstvoŠirjenje lažnih informacij zaradi finančnih ali ideoloških (političnih) razlogov ni nov pojav. Zaradi digitalizacije je lansiranje dezinformacij v javnost lažje kot kadar koli prej, kar lahko predstavlja grožnjo sodobni družbi in demokraciji (EBU, 2018). Številne države in institucije, tudi Evropska komisija, se že borijo proti lažnim novicam. Močna regulacija na tem področju ni rešitev, saj bi tako posegli v temeljno človekovo pravico – svobodo prejemanja in dajanja informacij. Zaradi svoje posebne zakonsko določene vloge in zgodovinsko opredeljene vloge zanesljivega medija za obveščanje celotne družbe se proti lažnim novicam bori tudi javni medij, saj s svojo uredniško neodvisnostjo, odgovornostjo in transparentnostjo služi kot eden ključnih medijskih elementov demokracije. Z verodostojnim poročanjem lahko ljudem okrepi zaupanje v tradicionalne medije. Ljudje namreč v poplavi dezinformacij, predvsem na socialnih omrežjih in v času pred volitvami, ne ločijo več, kaj je res in kaj ni. V magistrskem delu me je zanimalo, kako se javni medij v Sloveniji bori proti lažnim novicam. Novinarji, uredniki in voditelji na RTV Slovenija so v polstrukturiranih intervjujih poudarili predvsem kakovostno poročanje. K temu jih zavezujejo tudi kodeks, zakoni in pravila. Nova metoda, ki so jo začeli uporabljati letos v času predvolilnih soočenj, pa je t. i. fact check (preverjanje dejstev). Kritična diskurzivna analiza ključnih prispevkov na RTV Slovenija, objavljenih v zadnjih dveh letih, je pokazala, da javni medij izpolnjuje svojo izobraževalno vlogo. Novinarji pojem lažnih novic kontekstualizirajo kot problem in z verodostojnimi, strokovnimi viri informacij skušajo ljudem predstaviti ta fenomen z različnih vidikov.20182018-09-28 07:46:17Magistrsko delo/naloga103903VisID: 100827COBISS_ID: 35852125sl