Premoženjske posledice zunajzakonske skupnostiŠkof, Kristina (Avtor) Novak, Barbara (Mentor) zunajzakonska skupnostživljenjska skupnostpremoženjski režimskupno premoženjeskupna lastninaposebno premoženjepogodba o urejanju premoženjskopravnih razmerij.Slovenski zakonodajalec je s sprejetjem Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1977 uredil premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema tako, da je zunajzakonski skupnosti podelil enake družinskopravne posledice, kot veljajo za zakonsko zvezo. Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti je potrebno, da osebi različnega spola, ki ne skleneta zakonske zveze, dalj časa bivata skupaj. Med njima hkrati ne sme biti razlogov, zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna. Najpomembnejša posledica zunajzakonske skupnosti na premoženjskem področju je nastanek skupnega premoženja. Skupno premoženje je premoženje, ki sta ga zunajzakonska partnerja pridobila v času trajanja zunajzakonske skupnosti z delom ali odplačno. Delo je lahko neposredno (opravljanje pridobitne dejavnosti) ali posredno (skrb za gospodinjstvo in otroke). Na skupnem premoženju partnerjev nastane skupna lastnina, kar pomeni, da lahko, če se ne dogovorita drugače, partnerja s skupnim premoženjem razpolagata le skupno in sporazumno. Premoženje, ki ga je zunajzakonski partner pridobil pred začetkom zunajzakonske skupnosti ter v času trajanja zunajzakonske skupnosti neodplačno, je njegovo posebno premoženje, s katerim lahko svobodno razpolaga. Sprejetje novega Družinskega zakonika prinaša kar nekaj novosti na premoženjskem področju zunajzakonskih partnerjev, od katerih je najpomembnejša uvedba pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij, s katero se zunajzakonska partnerja lahko dogovorita o svojih premoženjskih razmerjih drugače, kot to predvideva zakon.20182018-09-28 07:46:06Magistrsko delo/naloga103899VisID: 84572COBISS_ID: 16369233sl