<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med teorijo in fikcijo: etika pravniških poklicev skozi prizmo literature</dc:title><dc:creator>Golob,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etika pravniških poklicev</dc:subject><dc:subject>odvetniška etika</dc:subject><dc:subject>sodniška etika</dc:subject><dc:subject>tožilska etika</dc:subject><dc:subject>filozofija umetnosti</dc:subject><dc:subject>estetika</dc:subject><dc:subject>literarne študije</dc:subject><dc:subject>literarna interpretacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo Med teorijo in fikcijo: etika pravniških poklicev skozi prizmo literature, združuje tri ločena znanstvena področja: etiko pravniških poklicev, filozofijo umetnosti oz. estetiko in literarne študije. Cilj naloge je analiza literarnih likov, ki upodabljajo različne pravne poklice, preko teorije etike pravniških poklicev. S tem bom razkrila, v kolikšni meri lahko teoretična pravila in stališča prepoznamo tudi v literarnih delih, kar kaže njihovo univerzalnost.        

Drugo poglavje podaja ustrezno podlago za zgoraj opisano raziskavo ter služi kot predstavitev estetike, filozofske discipline, ki preučuje umetnost in umetniško ustvarjanje ter predstavlja pojem lepote in okusa. V poglavju predstavim glavne estetske predstavnike in gibanja ter jih razdelim na tiste, ki verjamejo v sporočilno vrednost umetnosti ter na tiste, ki dvomijo v njeno splošno koristnost. Posebno podpoglavje je namenjeno disciplini literarnega kognitivizma, ki se ukvarja z vprašanjem, kakšno znanje lahko pridobimo z branjem literature.   

V naslednjih treh poglavjih predstavim različne literarne junake skozi etiko posameznega pravnega poklica: odvetnika, sodnika in tožilca. Vsako izmed poglavij sestavljajo: 1.) uvod o posameznem pravniškem poklicu, 2.) pregled profesionalne etike, ki temu poklicu pripada, 3.) povzetek izbranega literarnega dela in 4) analiza literarnega junaka z vidika ustrezne teorije poklicne etike. V nalogi sem analizirala literarne junake iz sledečih literarnih del: odvetnika Atticusa Fincha iz romana Če ubiješ oponašalca, doktorja prava in sodnika Balthazarja iz igre Beneški trgovec in javnega tožilca iz romana Tujec. 

Zadnje poglavje povzema spoznanja prejšnjih poglavij s poudarkom na razmerju, ki ga tvorita teorija etike pravniških poklicev in literatura. Izpostavi tudi pot do novega znanja, ki ga lahko izluščimo z iskanjem vzporednic med obema disciplinama.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-28 07:45:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103892</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84570</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16392785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
