<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost različnih oblik joge za izboljšanje gibčnosti pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Grm,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>joga</dc:subject><dc:subject>gibčnost</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>test doseg sede na stolu</dc:subject><dc:subject>test dotika dlani za hrbtom</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih nekaj desetletjih se je zaradi globalne širitve poučevanja joge razvilo veliko stilov joge, a pri vseh so se obdržale tradicionalne asane in poudarek na dihanju, koncentraciji ter sprostitvi. S staranjem povezana izguba gibčnosti ima velik vpliv na kvaliteto življenja, ker vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, povzroči upad funkcionalnih sposobnosti in začetek invalidnosti. Izboljšanje gibčnosti eden izmed najbolj očitnih in najhitreje doseženih učinkov joge. Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda objavljene strokovne in znanstvene literature analizirati učinkovitost različnih oblik joge za ohranjanje in izboljšanje gibčnosti pri starejših odraslih. Metode dela: Uporabljena je bila opisna metoda dela s pregledom ter analizo strokovne in znanstvene literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, PubMED, ScienceDirect in PEDro. Samostojno ali v kombinaciji so bile uporabljene naslednje ključne besede:  yoga, flexibility, elderly, older, back scratch, sit and reach. Rezultati: Na podlagi kriterijev je bilo v pregled literature vključenih pet raziskav. Vse pregledane raziskave so preučevale učinke joge na gibalno sposobnost starejših odraslih ter so za meritve te gibalne sposobnosti uporabile  tudi testa doseg sede na stolu in dotik dlani za hrbtom. Razprava in sklep: Rezultati raziskav kažejo, da sta se gibčnost ramenskega obroča in zgornjega uda statistično izboljšali v vseh raziskavah, gibčnost spodnjega dela hrbta in prožnost zadnjih stegenskih mišic pa v štirih raziskavah. Ti učinki se ohranijo še več mesecev po prenehanju izvajanja programa joga. Ponovitev raziskav na večjih in bolj raznolikih vzorcih bi lahko verjetno potrdilo pozitivne vplive vadbe joge na izboljšanje gibalnih sposobnosti starejših odraslih.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-27 07:47:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103850</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87555</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5496939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
