Dejavniki in načini prenosa znanja v organizaciji: primer prodajalcev v avtomobilski industrijiGolob, Nina (Avtor) Pavlin, Samo (Mentor) Znanjeprenos znanjaavtomobilski trgprodajalecmotivacija.Znanje zaposlenih postaja vedno bolj poudarjena konkurenčna prednost organizacij, predvsem kadar se individualno znanje preko prenosa znanja pretvarja v kolektivno in se tako nadgrajuje, dopolnjuje in pripomore k razvoju organizacije. Po drugi strani pa ima večina prodajalcev individualni, variabilni del plačila, ki je odvisen od njihovega prodajnega rezultata, kar bi lahko predstavljalo veliko oviro za prenos znanja. V magistrskem delu sem na vzorcu osmih intervjuvancev poskušala ugotoviti, koliko je pri procesu prenosa znanja prisotna interna konkurenca in boj za vsako stranko, koliko pa kolektivna zavest in težnja po razvoju celotne avtohiše. Odgovorila sem na šest raziskovalnih vprašanj in se ob tem dotaknila zavedanja o prenosu znanja med prodajalci, definiranja vrst znanja, ki se prenaša, dejavnikov, ki prenos spodbujajo, načinov, na katere prenos znanja poteka, in vpliva, ki ga ima na delovno uspešnost prodajalcev. Ugotavljala sem tudi, ali sta strukturiranost in obseg prenosa znanja kakor koli povezana z uspešnostjo avtohiše. Rezultati so presenetljivi, saj kažejo, da prenos znanja na raziskovanem vzorcu poteka vsakodnevno in celo brez pričakovanj prodajalcev po dodatnih nagradah. A kljub temu niso navdušujoči. Izkaže se namreč, da je bolj kot količina prenesenega znanja pomembno, kakšno znanje se prenaša. Trenutno je to znanje potrebno za operativne naloge, v skoraj neopazni meri pa gre za znanje usmerjeno v inovacije in razvoj, ki pomeni konkurenčno prednost.20182018-09-27 07:46:13Magistrsko delo/naloga103844VisID: 100619COBISS_ID: 35839581sl