Čustvena lakota in navezanostGostenčnik, Ines (Avtor) Poljak Lukek, Saša (Mentor) čustvena lakotanavezanostnavezanost na staršenavezanost v odnosihprehranjevanjeHrana je vse pogosteje uporabljena kot sredstvo za potešitev negativnih čustvenih stanj in tako za odvrnitev pozornosti od pravih težav, kar pa nima dolgoročnega učinka. Navezanost je vseživljenjski proces in ker predstavlja temeljno vlogo pri človekovem čustvenem razvoju in procesiranju, je lahko v veliko pomoč pri razumevanju čustvene lakote. Cilj pričujoče magistrske naloge je bil raziskati povezanost med čustveno lakoto, navezanostjo na starše in navezanostjo v odnosih. V prvem delu je avtorica predstavila teoretična izhodišča ter ugotovitve dosedanjih raziskav na področjih čustvene lakote in navezanosti. Prikazala je tudi dosedanja dognanja in ideje o povezanosti med omenjenima področjema. V empiričnem delu je predstavila izsledke raziskave, v kateri je sodelovalo 320 udeležencev, od tega 41 moških in 279 žensk. Pripomočki, ki jih je avtorica v ta namen uporabila, so Vprašalnik navezanosti na starše (PAQ), Lestvica čustvenega prehranjevanja (EES) in Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ). Rezultati niso pokazali statistično pomembne povezanosti med čustveno lakoto in navezanostjo na starše. Delno je bila dokazana povezanost čustvene lakote in navezanosti v odnosih. Tisti, pri katerih je varna navezanost v odnosih bolj izražena, so na lestvici EES v povprečju dosegali nižje rezultate kot tisti, pri katerih je manj izražena. Raziskava ni potrdila statistično pomembnih razlik v čustvenem prehranjevanju med ženskami in moškimi, prav tako pa ne med mladostniki in odraslimi. S tem delom je nakazana pomembna vloga navezanosti pri čustvenem prehranjevanju. Avtorica predlaga nadaljnje raziskovanje povezanosti navezanosti in čustvene lakote z upoštevanjem nekaterih omejitev te raziskave.20182018-09-27 07:35:08Magistrsko delo/naloga103818VisID: 21485COBISS_ID: 10849283sl