Cepljenje članov zdravstvenega tima na primarni ravni proti gripiHudnik, Nika Jerneja (Avtor) Kvas, Andreja (Mentor) Zore, Anamarija (Komentor) medicinska sestrapreventivacepivo proti gripinalezljiva bolezenprecepljenostUvod: Gripa je lahko za rizične skupine prebivalstva življenjsko ogrožajoča bolezen. Za zagotavljanje varnosti rizičnih pacientov glede preprečevanja nalezljivih bolezni, je zato zelo pomembno cepljenje. Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je pravočasno cepljenje splošne populacije kot tudi zdravstvenih delavcev. S tem zdravstveni delavci preprečijo, da bi zboleli za gripo in da bi povzročitelja prenesli na paciente, s katerimi so v stiku. Namen: Zanimalo nas je, v kolikšni meri se zdravstveni delavci v dveh primarnih zdravstvenih ustanovah cepijo. Želeli smo ugotoviti dejavnike, na podlagi katerih se zdravstveno osebje v zdravstvenem domu in domu starejših občanov odloči za cepljenje, raziskati, ali je precepljenost pogostejša pri bolj izobraženem kadru ter ugotoviti ali obstajajo povezave med vrsto zaposlitve, delovno dobo, dostopnostjo cepiv in spolom ter odločitvijo za cepljenje. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, pri kateri smo iz že objavljenih dejstev s pomočjo pregleda strokovne literature povzeli najvažnejše ugotovitve, v drugem delu pa smo z anketnim vprašalnikom raziskali držo zdravstvenih delavcev glede cepljenja. Analizirali smo odgovore anketnega vprašalnika, ki je bil povzet po avtorju Abdi Osmanu, in primerjali odgovore zaposlenih v dveh različnih zdravstvenih institucijah: zdravstvenem domu in domu za starejše občane. Rezultati: V letu 2015/16 se za cepljenje ni odločilo 73,06 %. S trditvijo, da so se cepili proti gripi zaradi prenašanja okužb na pacienta se je popolnoma strinjalo 30,8 % in zelo strinjalo 28,8 % anketirancev. Najpogostejši razlog za necepljenje so stranski učinki (40,4 %). Kot najpogostejši stranski učinek so anketiranci navajali rdečino na mestu cepljenja (36,3 %). Precepljenost proti gripi v obravnavanem zdravstvenem domu in domu starejših občanov je še vedno nizka; najpogosteje se cepijo zdravniki v 44,1 %, zatem diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki 23,4 %, medtem ko je precepljenost najnižja pri tehnikih zdravstvene nege in bolničarjih (17 %). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je precepljenost večja pri bolj izobraženih zaposlenih. Tisti s krajšo delovno dobo se cepijo pogosteje kot zaposleni z daljšo delovno dobo. Dostopnost cepiva je glede na vrsto zaposlitve enaka. Najpomembnejši faktor pri odločitvi za cepljenje pa je zlasti pri mladih zaposlenih priporočilo ustanove oziroma delodajalca.20182018-09-26 07:48:19Magistrsko delo/naloga103804VisID: 87419COBISS_ID: 5493611sl