<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sveti zakon in spolnost v luči teologije odnosa pri apostolu Pavlu in Janezu Pavlu II.</dc:title><dc:creator>Perčič,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjaž,	Maksimilijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Apostol Pavel</dc:subject><dc:subject>Janez Pavel II.</dc:subject><dc:subject>Občestvo</dc:subject><dc:subject>zakon</dc:subject><dc:subject>zakrament</dc:subject><dc:subject>spolnost</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:subject>teologija telesa</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je raziskati kako apostol Pavel in Janez Pavel II. gledata na sveti zakon kot zakrament in ali najdemo v njunih pogledih skupne poudarke. V prvem poglavju bomo opazovali, kako apostol Pavel gleda na človeka v celoti. Opisali bomo, kako dojema izraze telo, duša in duh (1 Tes 5,23) ter kakšen je po Pavlu njihov pomen za razumevanje medosebnih odnosov. Razumevanje pomena terminologije je izhodišče za razumevanje pomena občestvenega življenja, saj le celostna antropologija omogoča razumevanje, kdo človek je. Za vstopanje človeka v občestvo s Kristusom in medosebne odnose pa je bistvena poglobljena antropologija. V nadaljevanju bomo na podlagi 1 Kor 5–7 opazovali, kako in zakaj si Pavel prizadeva, da bi spoznali pomen občestva ter tako tudi zaživeli. Najprej se trudi, da bi spoznali svojo identiteto ter pomen povezanosti v občestvu. Zatem spregovori o resnični svobodi, ki je mogoča le v pristnih odnosih, nato pa o poklicanosti v življenje. Pavel si prizadeva, da bi spoznali pomen pristnih medosebnih odnosov, ki izhajajo iz krstnega občestva s Kristusom, ter tako tudi zaživeli. V Prvem pismu Korinčanom spodbuja kristjane, da bi živeli iskrene odnose, da bi živeli svobodno, s spoštovanjem dostojanstva telesa, ki je tempelj Svetega Duha (1 Kor 6,19), ter živeli po milostnem daru (1 Kor 7,7), ki so ga prejeli od Boga. Zakrament zakona je milostni dar, preko katerega zakonca vstopata v odrešenjsko poslanstvo Cerkve in postajata pri tem dejavna člena odrešenja. 

V drugem delu naloge se bomo posvetili papežu Janezu Pavlu II. in njegovim pogledom na zakonski odnos. Papež se je že od mladosti posvečal vprašanju medosebnih odnosov, še posebej zakonskega odnosa. V delu Ljubezen in odgovornost na izredno poglobljen način obravnava različne vidike, tudi težavna vprašanja odnosov. Začetno soočenje z izzivi sodobne družbe postavi za izhodišče poglobljenega teološkega pogleda na medosebno ljubezen in odgovornost, ki jo odnos prinaša. Iskreno soočenje s težavami omogoča razločitev poželenja in hrepenenja. Tako vidimo, da poželenje v temeljih nasprotuje hrepenenju po pristnih medosebnih odnosih. Medtem ko se poželenje osredotoča le na določeno lastnost človeka, je hrepenenje usmerjeno k človeku kot osebi, ki je ustvarjena za odnose. Odnosi niso nekaj statičnega, temveč so podvrženi nenehni rasti in razvoju. Odnosi terjajo določeno odgovornost, kar pomeni preseganje situacijske etike in zavedanje odgovornosti, ki jo sprejmemo v odnosih. Odnos med moškim in žensko tudi ni podvržen nagonom, temveč izhaja iz celostne osebne predanosti in iskrenosti, kar pomeni določeno zdržnost in čistost v vsakdanjem življenju. Sodobni svet s tem sooča s krepostmi in pogledi na odnos, ki so pogosto zapostavljeni in zaničevani. 

Prav tako Janez Pavel II. v papeških dokumentih odgovarja na izzive sodobnega sveta. Apostolsko pismo o družini je sad škofovske sinode in izraža še vedno aktualen pogled na zakrament zakona. Izpostavili bomo dva vsebinska sklopa iz pisma – to sta Zakon in družina v Božjem načrtu ter Naloge krščanske družine. Prvi sklop odgovarja na vprašanje, kdo človek je, drugi sklop pa na vprašanje, kaj je namen človeškega življenja in zakona. Človek je ustvarjen po Božji podobi za življenje v odnosih, med katerimi ima zakon še zlasti pomembno mesto, saj omogoča posredovanje življenja. V zakonu mož in žena preko celostne podaritve drug drugemu na poseben način postaneta Božja podoba. Pri tem izstopa oblikovanje družine, ki postane dejaven člen v življenju družbe in poslanstvu Cerkve. Zaradi tega je izrednega pomena vzgoja za zakonsko in družinsko življenje, ki mladim olajša soočenje z izzivi, ki jih le-to prinaša.

Na koncu pa bomo skušali predstaviti nekaj temeljnih iztočnic za pripravo na zakon, premislili bomo, zakaj je zakon milostni dar od Boga, ter predstavili zakon kot pot odrešenja.</dc:description><dc:publisher>[M. Perčič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-26 07:35:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103780</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-1-428(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21452</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7969882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
