Izračun površinskega odtoka z zgornjega dela porečja DravinjeMešl, Matej (Avtor) Šraj, Mojca (Mentor) Bezak, Nejc (Komentor) hidrološki modelHEC-HMSSAGA-GISpadavinepovršinski odtokprojektni pretokiDravinjaZrečeDimenzioniranje različnih hidrotehničnih objektov, načrtovanje, upravljanje z vodami, ipd., vse to zahteva poznavanje konic visokovodnih valov in v nekaterih primerih tudi celotnega hidrograma. Če imamo na voljo meritve (npr. pretoki, padavine) lahko zakonitosti spreminjanja pretokov ugotovimo z večjo zanesljivostjo. V primerih, ko meritev ni, oziroma jih je premalo, pa si pomagamo z različnimi hidrološkimi modeli ali s preprostimi empiričnimi enačbami. V diplomski nalogi smo za zgornji del porečja Dravinje (do vodomerne postaje Zreče) izdelali hidrološki model s programskim orodjem HEC-HMS ter model umerili na podlagi meritev. Za določitev topografskih značilnosti porečja smo uporabili programsko orodje SAGA-GIS. Na podlagi značilnosti porečja smo določili parametre posameznih metod hidrograma enote (HE). Za najustreznejšo metodo se je izkazala Clarkova metoda. Z uporabo različnih porazdelitvenih funkcij smo izračunali rezultate verjetnostnih analiz. Za primerjavo s hidrološkim modelom smo izbrali logaritemsko normalno porazdelitev, ker se je najbolje prilegala merjenim podatkom. Eden izmed glavnih podatkov hidrološkega modela je koeficient Curve Number (CN), ki opisuje padavinske izgube za izbrano porečje. Izbrana Clarkova metoda HE vsebuje parametra čas koncentracije Tc in akumulacijski koeficient R. Tako pri umerjanju, kot pri validaciji modela, smo izbrali po 3 padavinske dogodke različnih magnitud. Izkazalo se je, da smo na podlagi umerjanja in validiranega hidrološkega modela dobili primerljive rezultate s predhodno izračunanimi parametri na podlagi teoretičnih enačb. S pomočjo podatkov o ITP in Huffovih krivuljah smo določili projektne padavinske dogodke z 10-, 50-, 100-letno povratno dobo ter z uporabo umerjenega in validiranega modela izračunali tudi projektne pretoke, ki smo jih primerjali z rezultati verjetnostnih analiz. Modelsko določeni projektni pretoki so nekoliko večji kot pretoki izračunani z verjetnostnimi analizami.[M. Mešl]20182018-09-25 07:46:04Diplomsko delo/naloga103762UDK: 556.164(043.2)VisID: 132348COBISS_ID: 8563297sl