<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mednarodnopravna razlaga zahteve za pogajanja kot predpogoja soglasja države k mednarodni investicijski arbitraži</dc:title><dc:creator>Turšič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno investicijsko pravo</dc:subject><dc:subject>mednarodna investicijska arbitraža</dc:subject><dc:subject>pristojnost mednarodnih investicijskih tribunalov</dc:subject><dc:subject>pogajanja</dc:subject><dc:subject>soglasje države</dc:subject><dc:description>V večini od 855 znanih primerov mednarodne investicijske arbitraže je bil podlaga za arbitražo mednarodni investicijski sporazum, v katerem država ponudi soglasje za arbitražo vnaprej nedoločenim investitorjem. 81% mednarodnih investicijskih sporazumov vsebuje zahtevo, da se morata investitor in država določen čas pogajati, preden lahko investitor vloži tožbo. Navkljub temu, da so mednarodni investicijski tribunali glede narave tovrstne zahteve prišli do različnih zaključkov, predstavlja izpolnitev zahteve za pogajanja po mnenju avtorja pogoj, brez katerega soglasje države za mednarodno investicijsko arbitražo ni podano.
V mednarodni arbitražni praksi se lahko razlaga zahtev za pogajanja razdeli na dve glavni fazi. V prvi, zgodnejši, so mednarodni investicijski tribunali, po zgledu drugih mednarodnih sodišč, zahteve za pred-arbitražna pogajanja razlagali zelo milo in v korist investitorja. Pogajanja naj ne bi bila 'jurisdikcijska', temveč zgolj 'postopkovna' zahteva, ki ne vpliva na pristojnost tribunala. Po mnenju teh tribunalov bi strožja razlaga zahteve za predhodna pogajanja to lahko spremenila iz orodja za zagotavljanje učinkovitega sistema reševanja sporov v instrument zavlačevanja in stroškovne neučinkovitosti. V drugi, danes prevladujoči, fazi, so se tribunali, zopet po zgledu drugih mednarodnih sodišč (predvsem Meddržavnega sodišča), osredotočili na koncept soglasja za arbitražo v luči načela suverenosti. Tako soglasja ni, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih je država temu soglasju postavila.
Obveznost pogajanj, kot obveznost prizadevanja, pa ni absolutna, saj od investitorja ne moremo zahtevati pogajanj, če bi ta bila očitno neučinkovita. Ob tem pa je dokazno breme na investitorju, s strogim dokaznim standardom. Magistrsko delo se dotakne tudi klavzule največjih ugodnosti, ki po mnenju avtorja, če v njih ni izrecno zapisano drugače, ne bi smela vplivati na zahtevo za pogajanja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-23 07:45:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103711</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 83993</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16368977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
