<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj združbe strig (Chilopoda) ob ekosistemskih motnjah gozda</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekosistemska dinamika</dc:subject><dc:subject>dinarski gozd</dc:subject><dc:subject>začeta razvojna faza gozda</dc:subject><dc:subject>migracija</dc:subject><dc:subject>favna nevretenčarjev</dc:subject><dc:subject>gozdna presvetlitev</dc:subject><dc:subject>gozdni rob</dc:subject><dc:subject>začetna razvojna faza gozda</dc:subject><dc:description>V zmerno klimatskem gozdu v dinarski biogeografski regiji smo zasnovali poskus na mestu začetne razvojne faze gozda. Ugotavljali smo ali se vrstna sestava združbe strig (in nekaterih drugih nevretenčarjev) spreminja ob razvoju gozdnega sestoja. Strige so v omenjenem gozdu najštevilčejši predatorji med velikimi nevretečarji, z visoko biodiverziteto in več let dolgim življenjem. Poseko, nastalo po antropogenem posegu, smo uporabili kot vzorčno mesto za opazovanje sezonskih sprememb številčnosti nevretenčarjev, ki smo jih lovili s talnimi pastmi, prirejenimi z vodili, od maja do septembra 2016. V pasti se je ujelo 376 strig, 187 ob prehodu na poseko (največ na zahodnem in najmanj na vzhodnem robu) in 189 ob prehodu s poseke v gozd (največ na zahodnem robu). Pripadale so 21 vrstam iz treh redov: Scolopendromorpha (4 vrste iz družine Cryptopidae), Lithobiomorpha (15 vrst iz družine Lithobiidae) in Geophilomorpha (dve vrsti iz družine Dignatodontidae). V obe smeri je prehajalo 14 vrst strig, 5 vrst je prehajalo le iz gozda na poseko in dve le s poseke v gozd. Najštevilčnejše so bile strige iz družine Lithobiidae, za katere je znano, da se gibljejo po površju, za razliko od ostalih predstavnikov, ki se gibljejo pretežno v prsti. Strige, na območju začetne razvojne faze gozda, so prehajale s poseke in na njo vse leto, z opaznimi razlikami v številčnosti prehodov med posameznimi robovi poseke. Tudi pojavljanje in številčnost drugih nevretenčarjev se je tekom sezone spreminjalo na vseh štirih robovih poseke. Sezonske spremembe v številčnosti smo ugotavljali za redove Araneae, Opiliones, Coleoptera, Hemiptera, Blattaria, Diplopoda in Isopoda. Metoda lova s talnimi pastmi je selektivna in primerna za lov nevretenčarjev, ki se večinoma gibljejo po površju, ne pod njim. Za popolnejši popis nevretenčarske favne bi zato morali uporabiti tudi druge metode lova. Predvidevamo, da so ključni dejavniki za pojavljanje nevretenčarjev senčnost določenih mest začetne razvojne faze gozda, osvetljenost na poseki, temperatura zraka in vlažnost tal. Predvidevamo tudi, da so nekatere vrste strig temperaturno in na izsušitev občutljivejše od drugih in se zato vrstna sestava tekom leta spreminja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-23 07:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103708</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 158032</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4928335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
