Aerosolno razkuževanje kot nadgradnja končnega čiščenja bolniških sob po odpustu pacienta, nosilca večkratno odpornih mikroorganizmovKastelic, Barbara (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Matos, Tadeja (Komentor) okužbepovezane z zdravstvomvečkratno odporni mikroorganizmiATP bioluminiscencavodikov peroksidbolnišnicačiščenjeUvod: Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, je del vsakdanjih prizadevanj vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev v vseh zdravstvenih ustanovah. Bolnišnično okolje je lahko vzrok okužb, ki so povezane z zdravstvom. Z nadgradnjo čistilnih postopkov, na primer uporabo aerosolnega razkuževanja, smo lahko pri preprečevanju prenosa okužb, povzročenih z večkratno odpornimi mikroorganizmi bolj učinkoviti. Namen: Ugotoviti, ali je tveganje za pridobitev okužbe, povezane z zdravstvom pri pacientu, ki ga namestimo v sobo, v kateri je predhodno ležal pacient, ki je bil koloniziran ali okužen z večkratno odpornimi mikroorganizmi večje, če sobo samo končno očistimo, kot tveganje, če čiščenje sobe nadgradimo z aerosolnim razkuževanjem. Metode dela: Z uporabo seta GlowCheck, ki temelji na zaznavanju fluorescentnih oznak, in seta 3M™ Clean-Trace™ ATP, s katerim smo izmerili ostanke organskih nečistoč, smo nadzirali učinkovitost postopkov čiščenja. Postopke čiščenja smo nadzirali tudi z mikrobiološkimi brisi površin ter vzorčenjem zraka. Postopke ročnega čiščenja smo nadgradili z aerosolnim razkuževanjem in primerjali rezultate meritev pred in po izvedenih dogovorjenih postopkih. V petih izbranih bolniških sobah za izolacijo je bilo v obdobju petih mesecev odvzetih 80 brisov površin in 10 vzorcev zraka. Rezultati: Nadzor čiščenja bolniških sob za izolacijo s fluorescentnimi oznakami v primerjavi z nadzorom, ki temelji na merjenju vrednosti ATP bioluminiscence, ni zanesljiv način, saj dopušča možnosti za pristranskost in hkrati za lažno negativne rezultate. Merjenje ATP bioluminiscence na površinah poda jasen rezultat uspešnosti čiščenja– vrednost, za katero vemo, ali je ustrezna ali ne. Aerosolno razkuževanje z vodikovim peroksidom kot nadgradnja ročnega čiščenja površin, se ni izkazalo za nujno potrebno metodo. Mikrobiološke preiskave odvzetih vzorcev površin so potrdile, da so bili že ročni postopki čiščenja ustrezni v 96 %, stanje se po aerosolnem razkuževanju ni spremenilo. Mikrobiološke preiskave odvzetih vzorcev zraka pa so pokazale, da se je kakovost zraka po izvedenem aerosolnem razkuževanju izboljšala s 96 % na 100 %. Razprava in sklepi: Ugotovili smo, da aerosolno razkuževanje prostorov in površin kot nadgradnja končnega čiščenja bolniških sob za izolacijo, zmanjša stopnjo kontaminacije. Zdi se, da aerosolno razkuževanje vpliva na kakovost zraka v bolniški sobi, saj po izvedenem aerosolnem razkuževanju v zraku ni bilo prisotnih gliv, kot enega izmed pokazateljev učinkovitosti tega razkuževanja. Mikrobiološke preiskave so stroškovno manj sprejemljive, na rezultate je potrebno čakati dalj časa, še vedno pa predstavljajo najbolj natančno metodo nadzora, s katero preverjamo učinkovitost postopkov čiščenja, zato se za rutinske nadzore nad postopki čiščenja pogosto uporabljajo hitre metode, s katerimi okvirno ocenimo kakovost postopkov čiščenja. Hitre metode za nadzor nad postopki čiščenja so motivacijsko bolj učinkovite kot mikrobiološki nadzor. Kot hitra metoda za nadzor čistosti se je v naši raziskovalni nalogi za boljšo pokazala metoda z merjenjem vrednosti ATP, saj lahko rezultate primerjamo s priporočenimi vrednostmi za posamezne kontrolne točke, medtem ko je nadzor s pomočjo fluorescentnih označevalcev lahko zelo subjektivna metoda oziroma lahko poda tudi lažno pozitivne rezultate, ker je fluorescentna oznaka sicer fizično odstranjena, vendar ni pa nujno, da so odstranjene tudi nečistoče.20182018-09-21 07:47:04Magistrsko delo/naloga103692VisID: 86791COBISS_ID: 5494123sl