Šokantno oglaševanje kot dejanje nelojalne konkurence z vidika svobode izražanja komercialnega značaja v ustavnopravni ureditvi in v Evropski konvenciji o človekovih pravicahAhačič, Tina (Avtor) Grilc, Peter (Mentor) šokantna reklamadobri poslovni običajinelojalna konkurencasvoboda izražanjaoglaševanjeBenettonSvobodna gospodarska pobuda je omejena s prepovedjo dejanj nelojalne konkurence. Šokantna reklama predstavlja prav slednje, saj v luči konkurenčnega prava nasprotuje dobrim poslovnim običajem, ki so najpomembnejši element generalne klavzule. Ima veliko karakteristik, ki vsaka zase ne tvorijo dejanja nelojalne konkurence. Ključni lastnosti šokantne reklame, s katerima ta nasprotuje dobrim poslovnim običajem, sta izraba občutij posameznika, pri čemer je pomembna zlasti kvaliteta šoka, in nepovezanost z oglaševanim produktom. Pri presoji je potrebno upoštevati interese ne le konkurentov, temveč tudi potrošnikov in širši, javni interes. Šokantne reklame ne moremo obravnavati čisto izolirano v okviru konkurenčnega prava, ampak je potrebno upoštevati tudi ustavne pravice s področja komuniciranja, zlasti svobodo izražanja. Slovensko ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice, kot tudi vrhovni sodišči Kanade in Združenih držav Amerike, priznavajo pravnim osebam to pravico tudi na področju oglaševanja. Ob analizi ustavnopravnih ureditev in sodne prakse pridemo do zaključka, da je svoboda izražanja komercialnega značaja širša od svobodne gospodarske pobude in njenih omejitev. Ustavne pravice sevajo v konkurenčno pravo preko vplivanja na pravice tretjih. Tako je potrebno pri šokantni reklami presojati v vsakem konkretnem primeru posebej tudi, ali je prišlo morda do trka pravicami tretjih oziroma nasprotovanja javnemu interesu in če je, kako to vpliva na priznanje upravičenosti svobode izražanja.20182018-09-21 07:45:38Magistrsko delo/naloga103666VisID: 83841COBISS_ID: 16394577sl