Ampelografske značilnosti ter vinogradniške in vinarske prakse pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte `Modra Frankinja`Stadler, Sara (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) vinogradništvovinarstvovinska trtavino'Modra frankinja'Sorta 'Modra frankinja' je po zadnjih nemških znanstvenih študijah nastala na območju ozemlja Slovenije, in sicer s spontanim križanjem sort 'Mala modrina' in 'Debela belina'. Sorto ‘Modra frankinja’ se največ prideluje v Evropi, in sicer na Madžarskem, medtem ko je imamo v Sloveniji približno 678,6 ha, od tega 282,3 ha v vinorodnem okolišu Dolenjska, 160,3 ha v vinorodnem okolišu Bizeljsko-Sremič, 149,7 ha v okolišu Štajerska Slovenija, 70,3 ha v Beli krajini in 16,0 v Prekmurje. V Sloveniji se letno pridela približno 1.122.000 l vina modre frankinje. Sorta ni občutljiva na tip tal, priporoča pa se jo saditi na južne lege. Na začetku rastne dobe je občutljiva na peronosporo (Plasmopara viticola (Berk. et Curtis ex. de Bary) Berl. et de Toni). Primerna je za kodronsko gojitveno obliko t.i. nižji enoramni kordon. V fazi véraison se priporoča razlistanje, kar prispeva h kakovostnejšemu grozdju. Sorta običajno obilno in redno rodi, s povprečno maso grozda med 150-200 g in grozdja na trto 2,0 kg. Tehnološko zrelost grozdja sorte ’Modra frankinja’ se lahko opiše s povprečno vsebnostjo sladkorja 20 Brix, skupnih kislin 7,8 g/l ter pH 3,26. Pri pridelavi se priporoča okrog 9 dni maceracije. Vino sorte ima povprečno vsebnost alkohola 11,6 vol.%, skupnih kislin 6,5 g/l, pH 3,38 in se običajno kategorizira v razred kakovostnih vin.[S. Stadler]20182018-09-20 07:46:02Diplomsko delo/naloga103595UDK: 634.8(043.2)VisID: 157256COBISS_ID: 9042809sl