Modeliranje akustike prostora z naprednimi žarkovnimi metodamiPrislan, Rok (Avtor) Svenšek, Daniel (Mentor) akustično modeliranjegeometrijsko modeliranjefazna geometrijska metodasemiklasični propagatorGreenova funkcijamodalne oblike v prostoruRazvil sem geometrijsko metodo semiklasičnega sledenja žarku (RTS), s katero modeliramo zvočno polje v prostorih. Metoda temelji na konstrukciji Greenove funkcije amplitudne enačbe s semiklasičnim propagatorjem. RTS sodi med fazne geometrijske metode, kar jo ločuje od komercialnih geometrijskih metod, ki so energijske in zato uporabne izključno v višjefrekvenčnem območju. RTS temelji na propagaciji/sledenju zvočnim žarkom, ki se iz točkastega izvira širijo v naključno smer in zrcalno odbijejo na mejnih površinah. Žarke detektiramo v opazovanem območju in z njimi konstruiramo frekvenčni odziv, ki daje celovit vpogled v akustične lastnosti prostora. Prednost metode RTS je modeliranje interferenčnih pojavov, zaradi česar je metoda uporabna tudi v območju nizkih frekvenc, na katerega sem se tudi osredotočil pri raziskovanju. Frekvenčni odziv v pravokotnem prostoru sem primerjal z analitično rešitvijo, ki sem jo kot perturbacijo razvil za primer šibkega dušenja na mejnih površinah. S tem sem izvedel rigorozen test metode RTS, ki je pokazal, da se frekvenčni odziv dobro ujema z analitičnim. Testiral sem tudi delovanje metode RTS v primeru kompleksnejših robnih pogojev (resonator, porozni material) in frekvenčni odziv ter odmevni čas v terčnih pasovih primerjal z metodo končnih elementov. Sistematično ujemanje rezultatov za širši nabor robnih pogojev kaže na uporabnost RTS tudi v bolj realističnem okolju. Rezultate metode RTS sem primerjal tudi z meritvami v prostoru, izvedenimi z večmikrofonsko merilno metodo, ki sem jo razvil v ta namen. Z obema metodama lahko dobro prepoznamo prostorske resonance in vizualiziramo tlačne načine prostora. Geometrijske metode po definiciji ne zajemajo uklona, zato sem metodo poskušal direktno razširiti na lomljene trajektorije, s katerimi dosežemo tudi točke v geometrijski senci. Za primer neskončnega roba sem odzive primerjal z metodo končnih elementov, kjer sem dobil le kvalitativno ujemanje. Dodatno sem teoretično pregledal konstrukcijo Greenove funkcije s seštevanjem po neklasičnih trajektorijah, kjer kot numerično ugodno možnost predlagam lomljene odsekoma ravne trajektorije. V njihovi okolici sem pregledal variacijo akcije in nakazal možnosti numerične implementacije.20182018-09-20 07:45:37Doktorsko delo/naloga103581VisID: 91169COBISS_ID: 3238756sl