Razlike med urbanim in ruralnim okoljem v izbranih dejavnikih nezdravega načina življenja otrok osmega razreda: analiza stanja v občinah Jesenice, Kranjska Gora in ŽirovnicaNoč, Ksenija (Avtor) Kvas, Andreja (Mentor) Kavčič, Matic (Komentor) urbano okoljeruralno okoljeosmošolcidejavniki tveganjapromocija zdravjaUvod: Zdrav življenski slog je z zdravjem povezano vedenje, ki je povezano z vzgojo, družbenimi normami, socialno mrežo ter delovnim in bivalnim okoljem. Za oblikovanje zdravega življenjskega sloga posameznika so ključni zdrava in uravnotežena prehrana, telesna dejavnost, spoprijemanje s stresom in izogibanje škodljivim razvadam, tobaku, alkoholu, drogam. Zgornjesavska dolina zajema tri občine: Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora. Na eni strani urbano okolje, industrija, brezposelnost, nižji življenjski standard, na drugi strani turizem, višji življenjski standard, kar posledično vpliva na razvoj izbranih dejavnikov tveganja za zdravje. Namen: Namen raziskave je bila analiza stanja celotne populacije osmošolcev v izbranih dejavnikih nezdravega načna življenja in ugotavljalnje razlik glede na okolje. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Merski instrument je bil anketni vprašalnik. V raziskavo je bila zajeta celotna populacija osmošolcev osnovnih šol občin Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora. Uporabljen je bil kvantitativni pristop zbiranja in obdelave podatkov. Izvedena je bila presečna študija. Analize so bile izvedene s t-testom za dva neodvisna vzorca, ANOVa testom, testom hi-kvadrat ter Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati: Realizacija vzorca je bila 68,3 % (n = 179). Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, je bilo ugotovljeno, da je delež otrok z indeksom telesne mase v območju primerne prehranjenosti sicer višji v ruralnem okolju (82,5 %) kot v urbanem (67,68 %), vendar pa ni statistično značilne povezave med indeksom telesne mase v območju prekomerne prehranjenosti ali debelosti in okoljem, iz katerega otroci izhajajo, pri stopnji tveganja 5 %. Pomembno vlogo za razvoj zdravih življenjskih navad ima izobrazba matere: otroci bolj izobraženih mater pojedo več sadja in zelenjave, manj slanih prigrizkov in so bolj intenzivno telesno dejavni. Pokazale so se statistično značilne razlike pri pitju sladkih pijač: osmošolci iz urbanega okolja v povprečju popijejo več sladkih pijač, gaziranih in negaziranih. Pri vprašanjih glede uživanja zajtrka, šolske malice, kosil, sladkarij nismo dobili statistično značilnih razlik glede na okolje. Ravno tako nismo dobili statistično značilnih razlik v zvezi s trditvami o zdravju, mnenjem o zdravju in preživljanju prostega časa. Statistično značilne razlike so se pokazale pri vprašanju glede intenzivne telesne dejavnosti: otroci iz urbanega okolja so bolj intenzivno telesno dejavni tako dnevno (merjeno v urah) kot tedensko in mesečno. V povprečju več časa preživijo na zunanjih igriščih, s čimer smo zavrgli eno od hipotez, da so otroci iz ruralnega okolja bolj telesno dejavni. Projekt Shema šolskega sadja in zelenjave, v katerega so vključene nekatere osnovne šole, je koristen za učence, saj statistično pomembno vpliva na priljubljenost uživanja sadja in zelenjave. Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali, da med socialno ekonomskim statusom in okoljem obstaja statistično pomembna povezava (p = 0,023), vendar pa otroci iz urbanega področja v izbranih dejavnikih tveganja za zdravje niso bolj ogroženi kot otroci iz ruralnega področja. Rezultati raziskave so pomemben prispevek k oblikovanju programov za promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo na lokalni ravni.20182018-09-19 07:47:09Magistrsko delo/naloga103522VisID: 86512COBISS_ID: 5488491sl