<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pripravkov za inokuliranje z bakterijami Rhizobium spp. na pridelek krmnega graha (Pisum sativum L.) vitičarja</dc:title><dc:creator>Jugovic,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjan Ačko,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>krmni grah</dc:subject><dc:subject>Pisum sativum</dc:subject><dc:subject>simbioza</dc:subject><dc:subject>pripravki za inokuliranje</dc:subject><dc:subject>pridelek zrnja</dc:subject><dc:description>Krmni grah (Pisum sativum L.) je za sojo druga najpomembnejša zrnata stročnica, ki se jo prideluje za prehrano domačih živali. Poleg beljakovinsko bogatega zrnja je ena od najpomembnejših lastnosti graha simbioza z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki pozitivno vplivajo na pridelek in rodovitnost tal. Leta 2017 je bilo v Sloveniji z grahom posejanih 658 ha s pridelkom 2700 kg suhega zrnja na hektar. Zaradi želje po večjih in kakovostnejših pridelkih se kmetovalci v svetu odločajo za inokulacijo semena krmnega graha, kjer pred setvijo na seme nanesejo simbiotske pripravke, ki naj bi pridelek povečali za vsaj 20 %. Na poskusnem polju Biotehniške fakultete smo v letu 2018 posejali dve sorti jarega krmnega graha (Eso, Astronaute), ki smo ju inokulirali s šestimi različnimi simbiotskimi pripravki. Namen poljskega poskusa je bil ugotoviti vpliv pripravkov za inokulacijo na pridelek zrnja. Skozi rastno sezono smo spremljali razvojne faze posevka, naredili analizo nodulacije in stehtali pridelek zrnja. Največji pridelek zrnja pri 14-odstotni vlažnosti (4846 kg zrnja/ha) in največje število strokov na rastlino (3,7) je imela sorta 'Eso' pri kontroli št. 2 Med pripravki je imel največji pridelek inokulant št. 6 pri sorti 'Astronaute' (2852 kg/ha), najmanjši pridelek pa inokulant št. 5 pri sorti 'Eso' (823 kg/ha). Največjo absolutno maso je imela sorta 'Astronaute' (339 g) pri uporabi inokulanta št. 1. Največ nodulov na rastlino (30,1) je bilo oblikovanih pri uporabi inokulanta št. 6. Na rast in razvoj ter pridelek graha so močno vplivala tla, ki so bila slabo odcedna. Na nekaterih parcelah so rastline propadle v času rastne dobe, pridelek zrnja pa so zmanjšali tudi golobi, ki so pozobali zrelo zrnje.</dc:description><dc:publisher>[B. Jugovic]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-19 07:46:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103512</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.35:579.841.3:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 157026</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9035641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
