Proučevanje vpliva krmnih dodatkov na mikrobe, udeležene pri tvorbi metana v vampu govedaPlečnik, Maša (Avtor) Avguštin, Gorazd (Mentor) Fanedl, Lijana (Komentor) živinorejaekologijametankrmni dodatkiKmetijstvo, tako v Sloveniji kot v svetu, pomembno prispeva k izpustom metana. Metan nastaja v vampu rastlinojedih živali v procesu hidrogenotrofne metanogeneze, ki jo izvajajo metanogene arheje. Te kot substrat za nastanek CH4 izkoriščajo H2 in CO2. V zadnjih desetletjih so raziskovalci objavili rezultate mnogih raziskav s področja metanogeneze in metanogenih arhej, predvsem zaradi emisij CH4 iz prežvekovalcev. Ti namreč prispevajo velik delež vseh globalnih emisij CH4, in tako pomembno prispevajo k učinku tople grede. Metanogeneza in izrigavanje CH4 pa sočasno za žival predstavljata neto izgubo energije, ki jo je žival pridobila s krmo. Poznamo več rodov in vrst vampovih metanogenih arhej, največji delež jih sodi v družino Methanobacteriaceae. Nekatere živijo prosto v vampovem soku, druge v simbiozah z vampovimi praživalmi ali glivami. Obstaja več možnih načinov, s katerimi lahko zaviramo nastajanje CH4 v vampu. Zaviramo lahko bodisi reakcije v katerih kot stranski produkt H2 nastaja, bodisi s pospeševanjem reakcij pri katerih se H2 porablja. To lahko med drugim dosežemo z dodajanjem različnih krmnih dodatkov v krmo, z defaunacijo, z vakcinacijo proti metanogenim arhejam, itd. V praksi, zaenkrat, najbolj učinkovito metanogenezo zavira dodajanje krmnih antibiotikov, ki pa so v EU od leta 2006 prepovedani, zato raziskovalci pospešeno iščejo možne alternative.20182018-09-19 07:46:31Diplomsko delo/naloga103504VisID: 157018COBISS_ID: 4130440sl