<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uspešnost pridobivanja neinvazivnih genetskih vzorcev risov (Lynx Iynx) z vzmetnimi pastmi za dlake ter uporabnost metode za monitoring populacije risa</dc:title><dc:creator>Smolej,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skrbinšek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Hubert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>evrazijski ris (Lynx lynx)</dc:subject><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:subject>neinvazivni genetski vzorci</dc:subject><dc:subject>vonjalne postaje</dc:subject><dc:subject>vzmetne pasti za dlake</dc:subject><dc:description>Zaradi velikih domačih okolišev, izogibanja človeku, pretežno nočne aktivnosti, nizkih populacijskih gostot, kamuflaže in bivanja v okoljih z gostim vegetacijskim pokrovom sta neposredno opazovanje evrazijskega risa in pridobivanje različnih podatkov ter neinvazivnih genetskih vzorcev težavna in časovno zahtevna. Metode monitoringa s pomočjo vonjalnih postaj oziroma pasti za dlake navadno izkoriščajo učinek vedenjskega odziva mačk na mačjo meto z drgnjenjem (ang. catnip response). V ogradi Živalskega vrta Ljubljana, v kateri bivajo trije evrazijski risi, smo od maja 2017 do konca januarja 2018 testirali učinkovitost neinvazivne metode vzorčenja z novimi, izboljšanimi vonjalnimi postajami oziroma aktivnimi vzmetnimi lovilci, ki omogočajo aktivno ujetje dlak z dlačnimi mešički ter individualno ujetje dlak le enega osebka. Vonjalna postaja, ki smo jo razvili v magistrski nalogi, je primerna in učinkovita pri zbiranju neinvazivnih genetskih vzorcev dlak s pomočjo pasivnih lovilcev in aktivnih vzmetnih lovilcev. Metoda je v kombinaciji s fotopastmi pomembna tudi za monitoring populacije risov s pomočjo videoposnetkov. V laboratoriju smo preverili, če vzorci vsebujejo dovolj dlak za genetske analize, nato pa smo jih analizirali in primerjali učinkovitost posameznih metod. Pripravili smo serije vzorcev z eno dlako z dlačnimi mešički ter s petimi in z desetimi dlakami. S pomočjo analize mikrosatelitskih zaporedij in indeksov kvalitete smo ugotovili, da je za optimalno izolacijo DNA in genotipizacijo najprimernejši vzorec desetih dlak z dlačnimi mešički.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-19 07:46:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103502</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 157016</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4932943</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
