Vprašanje človekove odgovornosti znotraj pojava množičnega nasilja: poskus razlage na primeru EichmannVidic, Simon (Avtor) Pevec Rozman, Mateja (Mentor) Adolf Eichmannčlovekova odgovornostmoralasvobodna voljamnožično nasiljetotalitarizembanalnost zla.Vedno aktualno vprašanje nasilja se zaostruje v modernih časih neskončnega napredka znanosti, ki ima poleg blaginje in udobja za človeka pogosto tudi negativne posledice. Odmik človeka od lastnega nematerialnega bistva se nam razkriva na primeru Adolfa Eichmanna, člana nacistične organizacije, ki je iznašla in vzpostavila sistem množičnega nasilja, sicer pa dobrega uradnika in zvestega izvrševalca ukazov. S stališča, da je človek v osnovi dobro in svobodno bitje, se diplomsko delo dotika njegovega smotra delovanja v takih okoliščinah, njegove morale in hotenja ter poskuša dokazati in opredeliti njegovo odgovornost. Delo temelji na dogodkih množičnega nasilja med drugo svetovno vojno in na Eichmannovem procesu v Jeruzalemu desetletje in pol pozneje. Oblikovano tematsko skuša opredeliti človeka kot moralno bitje in prikazati njegovo spremembo, ki nastopi z uveljavitvijo totalitarnega družbenega sistema. Dalje skuša opozoriti na nezdružljivost strogega formalizma z občimi moralnimi načeli, kar je bila, ravno nasprotno, ena izmed glavnih teženj totalitarizma. Pri tem se materializacija zla pokaže kot banalna, saj lahko doseže povsem normalnega in povprečnega človeka, ki je naenkrat pri najboljši volji pripravljen izvajati nasilje. Zaključek se zato približuje tezi, da je moralna brezbrižnost pogosto posledica egoizma in nepremišljenosti, kar pa ne odvrača od odgovornosti do lastne in druge osebe, saj je nasilje vedno samodestruktivno, iz česar sledi, da morala nikakor ni pasiven pojem.[S. Vidic]20182018-09-19 07:35:08Diplomsko delo/naloga103468UDK: 111.84:341.322.5VisID: 21252COBISS_ID: 7965018sl