<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtoriteta in avtonomija pri Štefanu Steinerju</dc:title><dc:creator>Ložar,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtoriteta</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>dolžnosti</dc:subject><dc:subject>Cerkev</dc:subject><dc:subject>zakon</dc:subject><dc:subject>norma</dc:subject><dc:subject>Steiner</dc:subject><dc:subject>svoboda</dc:subject><dc:subject>cerkveno učiteljstvo</dc:subject><dc:description>Namen tega dela je potrditi ali ovreči hipotezo, da je kristjan pri svojem moralnem delovanju razpet med svobodo in dolžnostjo. Da je po eni strani deležen avtonomije, ki je dana od Boga, in ga ta ista avtonomija vrača nazaj k Njemu kot poslednjemu smotru. Hkrati mu nasproti prihaja avtoriteta, ki mu pomaga rasti in ta smoter tudi uresničiti. V mislih moramo imeti avtoriteto samega Boga, ki se kaže po razodetju, ki se kaže po spoznanju razuma in delovanju vesti, ki mu razodevata zakon, ki si ga ne postavlja sam. Nasproti mu prihaja avtoriteta cerkvenega učiteljstva. Izpostaviti je treba poslanstvo Cerkve, da pomaga človeku rasti in uresničiti svobodo, ki je danes tako pogosto zlorabljena. Vse to si bomo pogledali skozi jasno besedo Štefana Steinerja, profesorja moralne teologije, ki je v času po Drugem vatikanskem koncilu iskal pot novemu razumevanje moralne teologije kot od prava ločene vede, ki naj služi bolj živemu odnosu do Kristusa skozi človeško delovanje. 
Steiner je skušal odgovoriti na vprašanje Božjega klica človeku, ki se kaže skozi moralno normo. Človek je poklican, da prepoznava in deluje v skladu z moralnimi zakoni. Človek ni neka abstrakcija, je oseba, ki živi in deluje v določenem prostoru in času, zato bomo spregovorili o moralni situaciji in konkretnih odločitvah človekove vesti.
Ker se letos spominjamo 50. obletnice okrožnice Humanae vitae, s katero je bil profesor Steiner tesno povezan, bomo pozornost namenili tudi njej kot primeru, kako se srečujeta avtoriteta cerkvenega učiteljstva in avtonomija kristjana. Delo je pregled opusa, ki ga je opravil profesor Steiner, obenem pa bomo primerjalno analizirali Steinerjevo misel s potjo, ki jo je Cerkev naredila v času njegovega življenja, predvsem po njegovi smrti. Tako bomo vsebino aktualizirali s spoznanji današnjega časa. Samo delo bo morda pomenilo manjši prispevek k razumevanju pokoncilskega časa v svetu in v slovenski Cerkvi, predvsem v luči razmišljanj in iskanj poti za rodovitnejši pristop v sami pastorali in v iskanju govora, s katerim se  mi kot Cerkev soočamo z današnjim vedno bolj bolj brezbrižnim svetom do krščanstva.</dc:description><dc:publisher>[T. Ložar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-19 07:35:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103467</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-1:929Steiner Š.(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21251</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7965274</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
