<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NORMATIVNA ANALIZA PRAVNIH SREDSTEV UPRAVNIH POSTOPKOV V LUČI ZMANJŠANJA FORMALIZACIJE POSTOPKOV</dc:title><dc:creator>ŽIŽEK,	TIFFANY	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>pravna sredstva</dc:subject><dc:subject>pritožba</dc:subject><dc:subject>izredna pravna sredstva</dc:subject><dc:description>Upravni postopek je tisti postopek, kjer se o upravnih zadevah odloča po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), zanj pa je značilno, da se lahko predpiše samo z zakonom. Namen upravnega postopka je, da se zadovoljijo javne in posameznikove koristi. V postopku o pravicah, obveznostih ter pravnih koristih fizične ali pravne osebe odloči pristojni organ. Po upravnem postopku se ravnajo naslednji organi: organi državne uprave, drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar odločajo o upravnih zadevah.
Pravno sredstvo je institut, ki je določen z ustavo in omogoča začetek postopka za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta z nadrejenimi zakoni oziroma predpisi. Namen pravnih sredstev je zagotavljanje pravilnega in zakonitega dela v upravnih zadevah, gre predvsem za zakonitosti v formalnem in tudi v materialnem pogledu. Pravna sredstva lahko razvrstimo na redna in izredna pravna sredstva.
O rednih pravnih sredstvih govorimo takrat, ko se izpodbija konkretni upravni akt na prvi stopnji, ki še ni postal dokončen. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku je edino redno pravno sredstvo pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka oz. vsaka druga oseba, če je odločba posegala v njene pravice ali pravne koristi. Državni tožilec in državni odvetnik pa lahko vložita pritožbo v primeru, da odločba posega v škodo javnih koristi.
Izredna pravna sredstva uporabljamo takrat, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva. Po ZUP je predvidenih naslednjih pet izrednih pravnih sredstev: obnova postopka, sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnost odločbe.
V diplomskem delu pa sem raziskala tudi izbrana pravna sredstva po področni zakonodaji, izbrala sem si Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ker urejata določena pravna sredstva bistveno drugače, kakor določa Zakon o splošnem upravnem postopku.
Namen diplomskega dela je normativna proučitev in primerjava pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), izbranih področnih zakonih (Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ter Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)) s predlogi izboljšav za manjšo formalizacijo upravnih postopkov. Razlogi za pisanje diplomskega dela so se pojavili pri vprašanju, zakaj se zahteva tako visoka stopnja utemeljenosti zahtevkov za vložitev pravnih sredstev in zakaj so roki za uveljavljanje pravnih sredstev tako dolgi.
Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo dela v kombinaciji s
vi
komparativno metodo in normativno analizo. Prav tako so bile uporabljene metode klasifikacije, dedukcije in sinteze.
V okviru analize diplomskega dela se je prva hipoteza potrdila. Ugotovila sem, da visoka stopnja utemeljenosti zahtevkov za vložitev pravnega sredstva res postavlja stranko v nepriviligiran položaj, saj so pritožbeni razlogi, navedeni v 237. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, zapisani v terminologiji, ki morda ni razumljiva povprečnemu državljanu Slovenije, ki mu je izdana upravna odločba. Druga zastavljena hipoteza, ki se nanaša na roke, pa se ni potrdila. Menim, da je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe primeren in ne vpliva v tolikšni meri na trajanje postopka, kot na to vplivajo roki pri izrednih pravnih sredstvih, ki so daljši in vezani na izpolnitev določenih pogojev, izpolnjenih za vložitev določenega pravnega sredstva. Čeprav so torej ti roki daljši, so nujno potrebni zaradi narave pravnih sredstev in določenega varstva, ki ga le-ta predstavljajo za stranke v postopku.
Pravna sredstva, ki se lahko uporabijo skladno z določenim zakonom, vplivajo pozitivno na družbeno okolje, saj zagotavljajo strankam varstvo pravic, pravnih koristi in tudi zaščito javne koristi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-18 14:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103455</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 14726</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
