<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okoljski vidiki protimikrobne odpornosti</dc:title><dc:creator>Radež,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>protimikrobna odpornost</dc:subject><dc:subject>okoljski vidik</dc:subject><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>geni odporni proti protimikrobni sredstvom</dc:subject><dc:description>Uporaba antibiotikov v humani medicini in veterini množično narašča. Protimikrobna sredstva v okolje vstopajo dnevno iz najrazličnejših virov, in sicer s proizvodnjo, uporabo in odlaganjem odpadkov zdravil. Preko kanalizacijskega sistema, iztoka iz KČN, se razširjajo v vodno okolje. Pomemben vir so tudi izcedne vode iz živinorejskih obratov in iztoki iz gojišč rib. Z uporabo živinskih gnojil in blata KČN jih vnašamo na kmetijske površine, v tleh je njihov zadrževalni čas najdaljši. Usoda protimikrobnih sredstev in njihovih metabolitov v okolju je odvisna od njihovih kemijskih lastnosti in lastnosti okolja ter evolucijskih in ekoloških značilnosti bakterijskih populacij. Določajo jo trije pomembni procesi: adsorbcija, razgradnja in mobilnost v tleh in vodnem okolju. Bakterije odporne proti protimikrobnim sredstvom s horizontalnim genskim prenosom potencialno odpornih genov, genetskimi mutacijami in rekombinacijami vplivajo na pridobljeno okoljsko odpornost in pripomorejo k razvoju odpornih patogenih organizmov ter posledično zmanjšujejo učinkovitost zdravljenja s protimikrobnimi zdravili. Uporaba predhodno pravilno tretiranega gnoja in gnojevke pred nanosom na kmetijske površine je ključna za zmanjševanje tveganj, saj z ustreznim ravnanjem pred nanosom na kmetijsko površino  lahko zmanjšamo ali popolnoma izničimo prisotnost nekaterih v veterini uporabljenih antibiotikov. Nadzor, ustrezne regulative in izobraževanje širše javnosti o preprečevanju vnosa antibiotikov humane in veterinarske uporabe v okolje so bistvenega pomena za zmanjševanje tveganja vplivov na ekološko zdravje, njihovo prisotnost v pitni vodi, rastlinski biomasi ter na splošno v prehranjevalni verigi.</dc:description><dc:publisher>[A. Radež]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:47:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103379</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 504.5:604.4:615.33:579.25/.26(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 156416</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9065337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
