<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv biooglja kot zastirke in dodatka tlem na lastnosti tal ter pridelek paprike (Capsicum annum L.) in česna (Allium sativum L.)</dc:title><dc:creator>Žitko,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>nasičevanje</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>paprika</dc:subject><dc:subject>česen</dc:subject><dc:description>Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv biooglja kot izboljševalca tal na lastnosti tal in kot zastirke na pridelek paprike in česna. Biooglje smo izdelali po principu počasne pirolize. Polovico biooglja smo nasitili z govejo gnojevko, polovico pa pustili nenasičenega. Postavili smo poljski poskus, ki je bil sestavljen v bločni zasnovi iz šestih obravnavanj s tremi ponovitvami. Poskus je bil zasnovan v dveh delih. V prvem delu smo posadili papriko sorte 'Bagoly F1' v drugem delu česen sorte 'Gardacho'. V prvem delu smo rastline zastrli z dvema zastirkama iz nasičenega in dvema iz nenasičenega biooglja. Kontrola sta bili zastirka iz folije in tla brez zastirke. V drugem delu smo eno od zastirk iz nasičenega in nenasičenega biooglja zadelali v tla (16 t/ha) in posadili česen. Med rastno dobo smo vzorčili tla za analize in pobirali pridelek. Iz opravljenih analiz smo ugotovili, da  se je z vnosom nasičenega biooglja povečala vsebnost nitratnega dušika, fosforja in kalija v tleh. Biooglje je v manjši meri vplivalo na zbitosti tal in povečano sposobnost zadrževanja vode v tleh. V obravnavanjih z nenasičenim bioogljem se je pH vrednost tal najbolj povečala (za 0,2). Povprečen pridelek paprike na zastirki z nasičenim bioogljem je bil 41,1 t/ha, pri nenasičenem biooglju 24,2 t/ha. Zadelava nasičenega biooglja je vplivala na zmanjšanje pridelka česna (15,2 t/ha), v primerjavi z nezadelavo (16,8 t/ha). Zadelava nenasičenega biooglja ni imela vpliva na pridelek česna v primerjavi z nenasičeno zastirko iz biooglja (13,6 t/ha in 12,8 t/ha).</dc:description><dc:publisher>[V. Žitko]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:47:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103372</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.842:635.262:631.544.7:661.183.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 156409</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9039481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
