<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstvena vzgoja z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju preprečevanja bolezni srca in žilja</dc:title><dc:creator>Progar,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>odrasla populacija</dc:subject><dc:subject>sodobna tehnologija</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolezni srca in žilja so med vodilnimi boleznimi glede obolevnosti in umrljivosti, zato je zelo pomembno kontinuirano izvajanje načrtovane zdravstvene vzgoje. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v sodobnem svetu neizogibna in predstavlja možnost preventivnega delovanja na področju preprečevanja srčno-žilnih bolezni. Številne raziskave potrjujejo uspešnost njene uporabe v procesu zdravstvene vzgoje populacije za preprečevanje bolezni srca in žilja. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati načine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v procesu zdravstvene vzgoje zdrave populacije in populacije z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ter opredeliti njeno uspešnost. Metode dela: Izveden je bil pregled domače in tuje literature z iskanjem znanstvenih člankov prek spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani ter po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Iskanje domače literature je potekalo tudi v knjižničnem katalogu COBIB.SI. V pregled literature smo vključili 14 tujih izvirnih znanstvenih člankov, katerih kakovost smo ocenili glede na hierarhijo iskanja dokazov. Rezultati: Največ vključenih člankov je bilo objavljenih v Združenih državah Amerike, ostali pa so izvirali iz različnih držav sveta. V 67 % člankov so raziskovali uspešnost uporabe različnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za zdravstveno vzgojo na vzorcu oseb z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ostalih 33 % pa na vzorcu zdravih oseb. V pregledanih raziskavah, kjer so zdravstveno vzgojo izvajali s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije so najpogosteje uporabili elektronske zapestnice, spletne strani, zgoščenke, e-pošto, mobilne telefone in naprave, oblikovane specifično za namen izvajanja zdravstvene vzgoje. Zdravstvena vzgoja, z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, je v primerjavi s klasično zdravstveno vzgojo bolj uspešna. Najpogostejši način uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije predstavljajo mobilni telefoni, kateri se najpogosteje pojavljajo v kombinaciji s spletnimi stranmi. Kot najbolj uspešno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo so v številnih člankih opredelili elektronske zapestnice, zgoščenke, mobilne telefone in spletne strani. Razprava in zaključek: Zdravstvena vzgoja je izjemnega pomena na področju preventive srčno-žilnih bolezni. O dejavnikih tveganja moramo poučevati zdravo populacijo, da preprečimo nastanek bolezni, saj tako lahko vplivamo tudi na kakovost njihovega življenja. Informacijsko-komunikacijska tehnologija predstavlja veliko možnost pozitivnega vplivanja na vedenje, v podporo zdravju in dobremu počutju, s preprečevanjem pojavnosti srčno-žilnih bolezni. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v procesu zdravstvene vzgoje ponuja velike možnosti raziskovanja, saj uporaba le-te lahko vpliva na ohranjevanje, krepitev in vzpostavitev zdravja populacije.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:47:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103366</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86076</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5483883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
