Misliti znanost: Od Kuhnove znanstvene paradigme do Feyerabendovega epistemološkega anarhizmaStanišič, Maja (Avtor) Vodovnik, Žiga (Mentor) Ključne besede: znanstvena paradigmaepistemološki anarhizeminkomenzurabilnostznanstvena revolucijahegemonija vedenja.Diplomsko delo se osredotoča na epistemološko kritiko strukturnih omejitev znanosti skoncentrirano v primerjalni analizi dveh avtorjev – Tomasa Kuhna in Paula Feyerabenda. Prvo raziskovalno vprašanje se nanaša neposredno na obravnavani deli: v kakšnem odnosu je Feyerabendov epistemološki anarhizem do Kuhnove teorije znanstvenih revolucij? V ta namen v prvem delu predstavim glavne pojme teorij, ki jih v analitičnem delu nato primerjam. V diplomskem delu ugotavljam, da kljub podobnim izhodiščem kot so holistična perspektiva znanosti, poudarjanje relativnost znanstvenega izkustva, pomembnost kršenja znanstvenih pravil, inkomenzurabilnosti in kumulativne narave znanstvenega razvoja, Feyerabendov epistemološki anarhizem radikalizira Kunovo teorijo znanstvenih revolucij. Nadalje koncept inkomenzurabilnosti znanstvenih teorij diplomsko delo poveže z drugim raziskovalnim vprašanjem: kako nastopiti proti hegemoniji znanstvenega vedenja? Z odgovorom diplomsko delo prehaja na ontološko raven, ki pri kateri različne znanstvene teorije (paradigme) ustvarjajo svoje ločene svetove. S tem diplomsko delo zavrača pozitivistično misel po striktni objektivnosti dejstev in ugotavlja, da so podatki neizogibno povezani s teorijo. Ravno to diplomsko delo privede do politološke razsežnosti problematiziranja hegemonskega proizvajanja specifične forme vednosti, ki izkustvo podreja dotični teoriji, paradigmi, ideologiji. Ob določitvi problematike tako na samem koncu s pomočjo Boaventure de Sousa Santosa in Feyerabenda diplomsko delo zaključi, da za se moramo proti hegemoniji vedenja boriti z kreativnostjo in produkcijo alternativnih oblik vedenja.20182018-09-16 07:45:42Diplomsko delo/naloga103324VisID: 99150COBISS_ID: 35908701sl