Ugotavljanje nekaterih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti 13- in 14-letnih nogometašic ter postavitev normativovUlbin, Karmen (Avtor) Šibila, Marko (Mentor) Pocrnjič, Marko (Komentor) nogometženskegibalne sposobnostifunkcionalne sposobnostinormativiZ Diplomskim delom hočemo prispevati, načrtnejšemu in kvalitetnejšemu delu z mladimi nogometašicami v ženskem nogometu v Sloveniji. Cilj dela je izmeriti nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti 13- in 14-letnih nogometašic ter ugotoviti, ali so razlike med tema dvema skupinama v šestih testih statistično značilne. Cilj je tudi izdelati normative na osnovi rezultatov obeh vzorcev za vsako starostno kategorijo posebej in jih medsebojno primerjati ter primerjava z že obstoječimi normativi. Vzorec merjenk je predstavljalo 52 nogometašic iz enajstih slovenskih ženskih nogometnih klubov (30 štirinajstletnic in 22 trinajstletnic). Za meritve smo uporabili teste, ki so bili že večkrat uporabljeni v podobnih raziskavah: sprint 20 metrov (S20m), skok v daljino z mesta (SDM), kombinirani polkrog (KP), tek s spremembo smeri (TSS), vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) in trajajoči sem-tja tek (TST). Prav tako so ti testi uporabljeni v vsakoletnem testiranju za dekliške reprezentance. Podatke smo obdelali s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 22. Izračunali smo parametre opisne statistike, ugotavljali ali so posamezne razlike testih statistično značilne s pomočjo Kolmogorov-Smirnovega testa in izračunali smo normirane vrednosti za vsak test posebej ter za vsako starostno kategorijo posebej. Zavrnili smo prvo hipotezo (H01), saj so podatki pri testu teka s spremembo (TSS) smeri odstopali od normalne porazdelitve. Rezultati statistične obravnave so pokazali, da med 13- in 14-letnicami obstajajo razlike v povprečnih vrednostih doseženih rezultatov in tako smo zavrnili tudi drugo hipotezo (H02). Vse ostale hipoteze od tretje do osme (H03-8) smo sprejeli saj so se nanašale na vsak test posebej in niso nakazovale statistično značilnih razlik zato smo posledično vse hipoteze sprejeli. Normirane vrednosti so se izkazale kot nove in zahtevnejše v primerjavi s starejšimi raziskavami. Predvsem v testih nogometnih gibalnih sposobnosti je viden napredek v delu z mlajšimi selekcijami kar nakazuje predvsem na bolj sposobne deklice, ki so se odločile, da se bodo ukvarjale z nogometom, seveda verjetno tudi na boljše delovne pogoje in usposobljenost trenerskega kadra.20182018-09-15 07:20:50Diplomsko delo/naloga103221VisID: 22477COBISS_ID: 5422001sl