<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POTREBA PO DRAŽLJAJIH MED ŠTUDENTI FŠ</dc:title><dc:creator>Luznar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potreba po dražljajih</dc:subject><dc:subject>zaznavanje</dc:subject><dc:subject>Zuckermanova lestvica iskanja stimulacije</dc:subject><dc:subject>avtonomno potapljanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu boste seznanjeni z avtonomnim potapljanjem ter potrebami po dražljajih v njem in prav s to tematiko se je ukvarjalo že kar nekaj posameznikov. Narejenih je bilo precej raziskav, ki sem jih zajela v diplomski nalogi. Hartman in Rawson sta med prvimi prišla do ugotovitve, da med športniki in ne športniki obstajajo razlike v potrebi po stimulaciji. V kasnejši raziskavi, ki so jo vodili Rowland, Franken in Harrison (1986) pa so bile opažene tudi razlike znotraj skupine športniki. Več raziskav je bilo izpeljanih tudi med populacijo študentov. Tako je Kajtna (2012) ugotovila, da so študentje, ki so se ukvarjali z večjim številom športov oziroma so se preizkusili v več športnih zvrsteh, imeli večjo potrebo po stimulaciji. Glavna, a ne edina hipoteza diplomskega dela je, da ni razlike po dražljajih med študenti, ki so kot izbirni predmet izbrali avtonomno potapljanje in tistimi, ki ga ne izberejo. Predvidevam, da razlik med študenti, ki so izbrali teoretične predmete namesto predmeta Avtonomno potapljanje ni, ali pa so zelo majhne. Problem je namreč, da pri izbiri dodatnih predmetov velja pravilo: »kdor prej pride prej melje«. Drugi problem pa je finančno stanje študentov in njihovih staršev. V diplomskem delu sem si zastavila še eno hipotezo in sicer, da med spoloma ni statističmno značilnih razlik v potrebi po dražljajih. Obe hipotezi sem preverila z rezultati, ki sem jih pridobila s pomočjo Zuckermanove lestvice iskanja stimulacije, izdaja V (SSS-V). Rezultate sem nato obdelala s T-testom za dva neodvisna vzorca, s katerim preverjamo ali obstajajo statistično značilne razlike v povprečni vrednosti dveh vzorcev.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:20:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103215</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22471</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5396145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
