<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvedba sistema vodenja za namakanje vrta</dc:title><dc:creator>KOPRIVEC,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sistem vodenja</dc:subject><dc:subject>spletni sistem SCADA</dc:subject><dc:subject>namakalni sistem</dc:subject><dc:subject>ASP.NET MVC</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo opisuje izvedbo sistema vodenja za namakanje vrta. Sistem omogoča nadzor in krmiljenje zalivanja vrta. Jedro sistema je razvito v Microsoftovem ogrodju ASP.NET MVC in se izvaja na strežniku IIS. To uporabniku omogoča dostop do uporabniškega vmesnika z najrazličnejših naprav, kot so pametni telefon, tablica, novejši TV sprejemnik, prenosni in osebni računalnik.  Sistem vsebuje uporabniški grafični vmesnik, ki je predstavljen s 3D-sliko sistema, preko katere je mogoč vklop posameznih zalivalnih vej v realnem času. Spremembe v sistemu se animirajo na 3D-sliki, ta pa se tudi sinhronizira z vsemi uporabniškimi dostopi, ki se izvajajo v tistem trenutku. Sliko dopolnjujejo merilniki, ki prikazujejo odčitke senzorjev, ki so razporejeni po vrtu. Po uvodnem poglavju v drugem poglavju obravnavamo tehnologije za izdelavo spletnih aplikacij, med katerimi smo na podlagi raziskav in testiranj izbrali najustreznejše za izdelavo jedra sistema. V tretjem poglavju nadaljujemo z opisom uporabljene strojne opreme, kamor uvrščamo mikroračunalnik Raspberry Pi, ki v sistemu predstavlja krmilni del, katerega naloga je sprejemanje in posredovanje krmilnih ukazov aktuatorjem v realnem času. Pomemben del sistema so tudi razvojni kompleti NodeMCU, ki zajemajo vrednosti senzorjev, jih uredijo v primerno obliko ter urejene podatke posredujejo preko povezave HTTP osrednjemu delu sistema. Komunikacija, ki zahteva najnižjo zakasnitev, se vrši preko knjižnice SignalR, ki samodejno izbere najustreznejšo povezave, ki jo sistem podpira. V tretjem poglavju so predstavljeni tudi posamezni tipi senzorjev, kjer so izpostavljene njihove prednosti in slabosti. Četrto poglavje opisuje uporabljeno programsko opremo. V petem poglavju predstavimo izvedbo inštalacije in aplikacije ter povezavo obeh v sistem vodenja. V šestem poglavju so podani zaključki.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 10:15:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103179</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 43981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
