Odnos dijakov do seciranja v šoliKriž, Gregor (Avtor) Tomažič, Iztok (Mentor) seciranje v šoličustvagnusobčutljivost gnusaIKT-DQADSKljub svoji kontroverzni naravi seciranje ostaja ena izmed najbolj uporabljenih metod za pridobivanje znanja o notranji zgradbi živali. Po mnenju nekaterih seciranje v šolah vzbuja etične zadržke, pri mnogo dijakih pa tudi negativna čustva kot sta gnus in strah, kar številni učitelji rešujejo z uporabo alternativnih metod seciranja. V okviru te magistrske naloge je bil izveden pouk seciranja ribe kalifornijske postrvi (Oncorhynchus mykiss) na eni izmed srednjih šol. Pred poukom in po pouku je bila izvedena anketa, s katero smo ugotavljali vpliv spola in preteklih izkušenj s seciranjem in kolinami na izražanje situacijskega in osebnega interesa, oblikovanje moralnih zadržkov ter izražanje negativnih čustev. S pomočjo standardnega vprašalnika QADS (questionnaire for the assessment of disgust sensitivity) smo ovrednotili tudi posameznikovo občutljivost gnusa. Rezultati kažejo, da so dijaki bolj naklonjeni dejanski sekciji kot alternativnim metodam sekcije. Spol ima pomembno vlogo pri izražanju negativnih čustev, pri čemer dekleta izražajo višji nivo gnusa in strahu kot fantje. Predhodne izkušnje s seciranjem v šoli prav tako znižujejo nivo izražanja negativnih čustev ter zvišujejo osebni in situacijski interes, medtem ko izkušnje s kolinami nimajo bistvenega vpliva na odnos dijakov do seciranja. Občutljivost gnusa se je prav tako izkazala za pomemben faktor, ki vpliva na odnos dijakov; tisti, ki imajo bolj izraženo občutljivost gnusa, imajo več moralnih zadržkov in v večji meri izražajo negativna čustva, medtem ko dijaki, ki izražajo nižjo stopnjo občutljivosti gnusa, kažejo večje sprejemanje in izkazujejo večji interes.20182018-09-14 07:48:07Magistrsko delo/naloga103174VisID: 156026COBISS_ID: 4881231sl