<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kisla sirotka: od odpadka do dragocene surovine za živila in prehranska dopolnila</dc:title><dc:creator>Tragin,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič Matijašić,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kisla sirotka</dc:subject><dc:subject>kemijska sestava</dc:subject><dc:subject>minerali</dc:subject><dc:subject>mlečna kislina</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>funkcionalna živila</dc:subject><dc:subject>predelava sirotke</dc:subject><dc:subject>kromatografija</dc:subject><dc:subject>membranske tehnike</dc:subject><dc:subject>stranski produkt</dc:subject><dc:description>Sirotka je rumeno zelena tekočina, ki je stranski produkt mlekarske industrije. Poznamo sladko sirotko, ki nastane pri proizvodnji sira, ter kislo sirotko, ki je največ nastane pri proizvodnji grškega tipa jogurta in skute. Slednja vsebuje manjši delež beljakovin in laktoze ter ima nizek pH, zato jo v veliki meri uporabljajo za gnojenje in hrano za živali ali pa konča kot odpadek. To pa povzroča proizvajalcem dodatne stroške ali pa vodi v onesnaževanje okolja, kadar je neprimerno zavržena. Zaradi višje vsebnosti mineralov in kislosti ni priporočljivo dodajanje h krmi v preveliki meri. Zaradi mineralov ter mlečne kisline jo je tudi težje predelati, razen tega pa je proces finančno zahtevnejši. Razvoj tehnologije je omogočil nove separacijske tehnike, ki so uporabne pri predelavi kisle sirotke, ki sicer vsebuje veliko dragocenih in biološko aktivnih sestavin. Prvi korak pri predelavi je običajno nevtralizacija oziroma odstranitev mlečne kisline. S tem dobimo surovino, ki jo lahko naprej uporabimo podobno kot sladko sirotko. Najuporabnejše metode temeljijo na membranskih tehnikah ter kromatografiji. Z novimi tehnikami je mogoče pridobiti posamezne sestavine, ki so uporabne v mlekarski, mesni in pekarski industriji ali pa v proizvodnji prehranskih dopolnil. Z vidika mlekarn je potrebno najprej ovrednotiti procese predelave z ekonomskega vidika in najti pravo razmerje med ekonomsko računico in izkoristkom.</dc:description><dc:publisher>[L. Tragin]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 07:47:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103167</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 637.344:641.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 156019</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4954744</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
