Spremljanje hudourniških in erozijskih procesov v prostoru in času – primer Belega potoka v TrentiFink, Uroš (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) brezpilotni letalnikoblak točkčasovna serijaerozijski procesiNa območju skalnega podora v strugi Belega Potoka (Trenta) smo preverili uporabnost dveh metod daljinskega zaznavanja za spremljanje hudourniških in erozijskih procesov. Območje smo trikrat posneli z uporabo brezpilotnega letalnika, dodatno smo objekt daljše obdobje snemali s kamero za zajem posnetkov časovne serije. Pridobljene podatke smo obdelali v računalniških programih in sicer v Pix4Dmapper, v katerem smo iz zračnih posnetkov ustvarili gosti oblak točk in pravi ortofoto posnetek območja. V programu CloudCompare smo goste oblake točk primerjali med seboj in prikazali razlike med njimi, v programu ArcMap pa smo iz gostih oblakov točk ustvaril digitalni model reliefa. V programu ArcMap smo obdelali tudi posnetke časovne serije in na podlagi obdelanih posnetkov ustvarili graf relativnih premikov štirih skalnih gmot na območju skalnega podora v 12 urnih intervalih. Premike vsake od štirih skalnih gmot smo primerjali s podatki iz vremenske postaje Trenta. Na eni od skalnih gmot smo ugotovili statistično značilen vpliv (p < 0,05) količine padavin ter nevihtnih dogodkov na njene premike. Pri ostalih treh ta učinek ni bil statistično značilen (p > 0,05). Razviti metodologiji spremljanja hudourniških in erozijskih procesov dobro prikazujeta spremembe na območju opazovanega objekta v prostoru in času. Smiselno bi bilo na prikazan način opazovati več pobočnih procesov.20182018-09-14 07:46:53Diplomsko delo/naloga103138VisID: 156002COBISS_ID: 5181862sl