<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Protibakterijska aktivnost didecildimetilamonijevega klorida</dc:title><dc:creator>Stenšak,	Vanesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeršek,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razkužila</dc:subject><dc:subject>didecildimetilamonijev klorid</dc:subject><dc:subject>DDAC</dc:subject><dc:subject>protibakterijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>razredčevanje v mikrotitrski ploščici</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>Staphylococcus aureus</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>Salmonella enterica</dc:subject><dc:subject>Listeria monocytogenes</dc:subject><dc:subject>Bacillus cereus</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil določiti minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) razkužila didecildimetilamonijev klorid (DDAC) za bakterije vrst Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Salmonella enterica, Listeria monocytogenes in Bacillus cereus. Uporabili smo metodo razredčevanja v mikrotitrski ploščici in tekoče gojišče triptični sojin bujon (TSB) ter z dodatkom reagenta 2-p-jodofenil-3-p-nitrofenil-5-fentil tetrazolijev klorid (INT) določili vrednosti MIC. Pri dobljenih vrednostih MIC smo nato z metodo štetja kolonij na trdem gojišču TSA (triptični sojin agar) določili število preživelih bakterij. Rezultati so potrdili naše domneve, da so gramnegativne bakterije vrst E. coli in S. enterica bolj odporne proti razkužilu DDAC kot grampozitivne bakterije vrst Staph. aureus in L. monocytogenes. Sporogene bakterije vrste B. cereus so bile med grampozitivnimi bakterijami najbolj občutljive na DDAC. Pri uporabi razkužil v industriji je zelo pomembno upoštevati navodila za njihovo uporabo, vključno s predvidenimi koncentracijami, saj lahko v nasprotnem primeru uporaba razkužil prinese več negativnih kot pozitivnih posledic. Neustrezna uporaba razkužil lahko izzove prilagoditev bakterij ali celo razvoj odpornih sevov. Tako lahko pride tudi do navzkrižne prilagoditve ali odpornosti in s tem do slabše učinkovitosti ali neučinkovitosti drugih biocidov kot so na primer antibiotiki.</dc:description><dc:publisher>[V. Stenšak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103124</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.24:615.281</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155998</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4949624</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
