Drevesno pašna raba kmetijskih zemljiščFerlin, Jure (Avtor) Vidrih, Matej (Mentor) zaraščanje zemljiščdrevesatravna rušarejne živalipašaDrevesno-pašna raba (DPR) je po vsem svetu razširjen sistem kmetijsko-gozdarske pridelave, ki na isti površini združuje drevesa, travno rušo in rejne živali. Vzpostavimo ga lahko z redčenjem sestoja lesnate vegetacije ali s sajenjem dreves na obstoječi pašnik. To ni nenadzorovana paša živali v gozdu, temveč gre za zapleten sistem rabe kmetijskih zemljišč. Paša domačih živali mora potekati nadzorovano, zemljišče mora biti ograjeno in pregrajeno na čredinke. Te so živalim na voljo kratek čas (ob visoki gostoti zasedbe), nato pa jih premestimo v naslednjo čredinko, da se ruša obraste. S pravilnim vodenjem nadzorovane paše se izognemo negativnim posledicam ter veliko pridobimo s prednostmi drevesno-pašne rabe zemljišč. Živali se poleti zaradi dreves na pašniku v senci dobro počutijo. Kadar živali tudi prezimujemo na prostem, jim drevesa nudijo zaščito pred vetrom ter padavinami. Izločki živali, ki poskrbijo za pestrejšo travno rušo, ugajajo tudi izbranim drevesnim vrstam. Te lahko gojimo dovolj na redko, da pride svetloba do travne ruše. Drevje je koristno za pridobivanje lesa, sadja ali celo listov nekaterih vrst, kar služi kot dopolnilna krma za živali. V Sloveniji imamo veliko območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki so primerna za vzpostavitev DPR. Še posebej to velja za zaraščena oziroma opuščena kmetijska zemljišča, ki jih lahko s pomočjo drevesno-pašne rabe oživimo za ponovno kmetijsko uporabo in rešimo pred dokončno preobrazbo v gozd.[J. Ferlin]20182018-09-13 07:47:40Diplomsko delo/naloga103063UDK: 636.083.314:631.585(043.2)VisID: 155837COBISS_ID: 9032057sl