<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava različnih načinov zasnove posevka zimskega luka (Allium fistulosum L.) na količino in kakovost pridelka</dc:title><dc:creator>Pucelj,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>zimski luk</dc:subject><dc:subject>Allium fistulosum</dc:subject><dc:subject>zasnova posevka</dc:subject><dc:subject>količina pridelka</dc:subject><dc:subject>kakovost pridelka</dc:subject><dc:description>Poskus smo izvedli z namenom, da bi ugotovili, kako različni načini zasnove posevka (direktna setev/sadike z različnim številom rastlin v koreninski grudi) zimskega luka vplivajo na kakovost in količino pridelka. Poskus je potekal od 17. februarja 2017, ko smo posejali semena v gojitvene plošče, do 25. julija v steklenjaku in plastenjaku na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. V poskus smo vključili dva načina zasnove posevka: direktna setev v tla (setev povprek in setev v vrste) in dva načina zasnove posevka preko vzgoje sadik s koreninsko grudo (sadika z eno rastlino in sadika s tremi rastlinami). Rezultati poskusa so pokazali, da se je največ listov razvilo (6,3) pri zimskem luku, kjer smo posevek zasnovali s sadikami z eno rastlino, najmanj (4,1) pri direktni setvi povprek. Pri zasnovi posevka s sajenjem sadik z eno rastlino smo dosegli povprečno višino 88 cm, medtem ko je zimski luk zasnovan z direktno setvijo povprek dosegel povprečno višino 66,4 cm. Poleg števila listov je pri določitvi časa pobiranja pomembna tudi dolžina lažnega stebla, ki naj po priporočilih ne bi bila manjša od 7-10 cm. V našem poskusu so v poprečju najnižje lažno steblo dosegle rastline, kjer smo posevek zasnovali s setvijo povprek (17,6 cm) in najvišjo pri zasnovi posevka s sadikami z eno rastlino (25,5 cm). Količina pridelka je bila najmanjša pri zasnovi posevka s setvijo v vrste (16,7 t/ha) in največja pri sajenju sadik s tremi rastlinami na sadilno mesto (44,9 t/ha). S pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da najkakovostnejši pridelek pridelamo s sodobnim načinom zasnove posevka preko sajenja sadik z eno rastlino.</dc:description><dc:publisher>[G. Pucelj]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-13 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102990</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.264:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155820</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9038713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
