Povratništvo zapornikov v SlovenijiFlorjančič, Pia (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) povratnikpovratništvoresocializacijatretmanprognozaekspertizaCilj kazenskega prava je vsekakor preprečevanje in omejevanje kriminalitete. S kazensko sankcijo, izrečeno osebi, ki je storila kaznivo dejanje, pa se želi preprečiti, da bi že obsojena oseba v prihodnosti svoje dejanje ponovila in da bi kaznivo dejanje storili drugi potencialni storilci. V tem smislu govorimo o generalni in specialni prevenciji, ki predstavljata namen kaznovanja, razlika med kazenskimi sistemi (kakor tudi razvoj kaznovalnega prava v okviru posamičnega kazenskopravnega sistema) pa se pogosto kaže zgolj v razliki, katera izmed dveh navedenih vrst prevencije je v določenem sistemu ali pa času poudarjena. Uspešnost boja zoper kriminaliteto praviloma ocenjujemo glede na to, ali se je v določenem časovnem obdobju v določenem prostoru delež kriminalitete zmanjšal. Do ocene pridemo z uporabo različnih metod, vendarle pa je pomembno, da smo pri tem pozorni na vse dejavnike, ki so lahko vplivali bodisi na povečanje bodisi na zmanjšanje kriminalitete. Pri tem je v delu, ko analiziramo uspeh specialne prevencije, povratništvo najbolj izrazit indikator, ki nam nakazuje, ali je bila specialna prevencija uspešna. Vsak boj zoper kriminaliteto tako dejansko pomeni tudi boj zoper povratništvo, zaradi česar je problematika povratništva vedno aktualna in vredna pozornosti tako pravnih strokovnjakov kot tudi vsakokratne politične oblasti pri snovanju kriminalitetne politike. Pri tem je nezanemarljiva penološka problematika, v okviru katere je potrebno nameniti pozornost vprašanju načina izvrševanja kazenskih sankcij proti povratnikom, pomenu tretmana zapornikov v času trajanja sodnih postopkov in kasneje, v zavodih za prestajanje kazni zapora ter postpenalni pomoči povratnikom po prestani kazni. Vse navedeno namreč ključno prispeva k resocializaciji posameznika, ki je naš končni cilj.20182018-09-13 07:45:03Magistrsko delo/naloga102989VisID: 83115COBISS_ID: 16388689sl