<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Overjanje spletnih uporabnikov po standardu WebAuthn</dc:title><dc:creator>MILAR,	BLAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakus,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletno overjanje</dc:subject><dc:subject>WebAuthn</dc:subject><dc:subject>geslo</dc:subject><dc:subject>OpenID Connect</dc:subject><dc:subject>enotna spletna prijava</dc:subject><dc:subject>dvofaktorsko overjanje</dc:subject><dc:subject>overjanje brez gesel</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja uveljavljene načine overjanja oziroma avtentikacije uporabnikov na spletu in jih primerja z novim standardom WebAuthn, pri čemer se osredotoča na spletne aplikacije, ki niso namenjene za poslovno rabo.
Overjanje na spletu danes še vedno pretežno temelji na geslih, najstarejši in najmanj varni obliki preverjanja pristnosti. Za visok nivo varnosti morajo biti gesla dovolj dolga in sestavljena iz naključnih znakov, zato si jih je težje zapomniti, ko njihovo število naraste. Uporabniki lahko težavo s pomnjenjem gesel rešijo tako, da jih shranijo v upravljalnikih gesel. Uporabijo lahko tudi enotno spletno prijavo, kjer na varen način uporabljajo le eno kombinacijo uporabniškega imena in gesla za prijavo v več različnih aplikacij. Slabost obeh načinov je kritična točka odpovedi, saj se morata uporabnik in aplikacija za prijavo zanašati na zunanjega ponudnika. Varnost pri prijavljanju lahko povečamo z dodatnim elementom overjanja, ki ga ponuja dvofaktorska prijava, a kljub večji varnosti geslo še vedno ostane. Za popolno opuščanje gesel pa so pred časom razvili tudi mehanizme za overjanje brez gesel, ki pa navadno temeljijo na varnosti e-poštnega naslova.
Nobeden od naštetih načinov ne rešuje problema s pomnjenjem gesel, ne da bi pri tem vpeljal kakšno slabost, na primer kritično točko odpovedi. Kot odgovor na to poteka razvoj novega standarda WebAuthn, ki korenito spreminja način overjanja na spletu z uvedbo močnejših poverilnic in nekaterih novih konceptov. WebAuthn ne uporablja gesel, ampak poverilnice na osnovi kriptografije javnih ključev, s čimer lahko doseže večjo varnost in reši problem pomnjenja gesel. Overjanje uporabnika se pri tem standardu izvede z uporabo zunanjega avtentikatorja.
Del diplomskega dela je tudi izvedba spletne aplikacije, ki poleg WebAuthn ponuja še štiri najpogosteje uporabljene načine overjanja.
Primernost različnih načinov overjanja je odvisna od vrste groženj, vendar je WebAuthn odporen na zelo velik nabor napadov. Če bo zanj na voljo dobra podpora v brskalnikih, bo to spodbudilo razvijalce k splošnem vključevanju omenjenega standarda v spletne aplikacije.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-12 14:35:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102984</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 43902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
