Merjenje temperature prašičev s termovizijsko kamero in določitev najprimernejšega mesta za merjenjeCIPOT, TADEJ (Avtor) Pušnik, Igor (Mentor) Štukelj, Marina (Komentor) merjenje temperaturekontaktni termometertermovizijatermovizijska kameranotranje uhouheljokorektumperianalna regijaprašičitočnost merjenja temperatureporaščenostčakališčepripustiščeprasilišče.Ker je merjenje temperature s kontaktnim termometrom zamudno, smo želeli ugotoviti, ali lahko s termovizijsko kamero enakovredno ali še bolj točno kot z rektalnim termometrom izmerimo telesno temperaturo prašiča. Meritve izvajamo na petih različnih merilnih mestih: oko, notranje uho, zunanji uhelj, perianalni del in rektum. Namen je bil ugotoviti najbolj primerno mesto merjenja telesne temperature s termovizijsko kamero, kjer bo temperatura najbolj primerljiva s temperaturo izmerjeno v rektumu. Za referenco namreč vedno uporabljamo izmerjeno rektalno temperaturo z umerjenim kontaktnim termometrom. Za merjenje temperature v prasilišču na štirih merilnih mestih smo uporabili termovizijsko kamero Flir T650sc in termovizijsko kamero Fluke TiS45. Flir T650sc sodi v višji, Fluke TiS45 pa v nižji cenovni in kakovostni razred. Namen merjenja z dvema termovizijskima kamerama je bil ugotoviti, ali bi s poceni termovizijsko kamero enako dobro izmerili telesno temperaturo prašičev kot z dražjo. V čakališču in pripustišču smo merili samo z eno termovizijsko kamero − Flir T650sc, ker so prašiči v čakališču v skupinah in se gibljejo nekontrolirano, v pripustišču, kjer so svinje vhlevljene indviualno, pa zaradi nedostopnosti do merilnih mest, saj v danem trenutku ni mogoče opraviti dveh kvalitetnih meritev z obema termovizijskima kamerama. Meritve dveh termovizijskih kamer se razlikujejo. Ob primerjavi izmerjene rektalne temperature v primerjavi s temperaturami v notranjem ušesu prašiča (sluhovod) je termovizijska kamera Flir 650sc bolj točna kot termovizijska kamera Fluke TiS45. Na ostalih merilnih mestih, kjer se temperatura ne ujema z izmerjeno referenčno rektalno temperaturo, se opazijo razlike izmerjenih vrednosti na enakem merilnem mestu med dvema termovizijskima kamerama. Izkazalo se je, da je najbolj primerljiva temperatura z referenčno rektalno temperaturo temperatura notranjega ušesa (sluhovoda), izmerjena s termovizijsko kamero Flir T650sc. Vendar so opazna tudi odstopanja. Do odstopanj pride zaradi poraščenosti, prenosa toplote iz predmetov hleva na prašiča in kota merjenja. Hitro smo ugotovili, da bodo meritve težavne, saj prašič ni ubogljiva žival. Problematično je bilo predvsem to, da žival dlje časa ni bila v mirovanju, da bi s termovizijsko kamero izmerili telesno temperaturo na izbranih mestih. Problem smo deloma rešili tako, da sta meritve izvajali dve osebi (merilec in pomočnik). Pojavil se je drugi problem − prenos toplote z ostalih predmetov − predvsem tal hleva na prašiča. To smo skušali rešiti tako, da smo žival opazovali dlje časa v stoječem položaju in ji potem izmerili temperaturo. Pojavil se je tudi problem poraščenosti kože. Ker vsi prašiči niso enakomerno poraščeni, se je temperatura spreminjala na posameznem merilnem mestu glede na poraščenost kože. Pri obdelavi podatkov in analizi ter po posvetu z rejcem smo prišli do zaključka, da je merjenje temperature s termovizijsko kamero zamudnejše, manj točno in odvisno še od drugih dejavnikov (poraščenost kože, prenos toplote z drugih predmetov, kot merjenja, temperatura ozadja, gibanje živali). Ko prištejemo še stroške za nakup termovizijske kamere, se vse to izkaže za ekonomsko neupravičeno potezo. Temperaturo hitreje in točneje izmerimo s kontaktnim termometrom v rektumu. Izkazalo se je, da je termovizijska kamera Flir 650sc boljša od Fluke TiS45, saj so izmerjene temperature notranjega ušesa (sluhovoda) bolj primerljive z izmerjenimi referenčnimi temperaturami v rektumu.20182018-09-12 13:00:03Diplomsko delo/naloga102970VisID: 42621sl