<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Probiotiki nove generacije.</dc:title><dc:creator>Biberović,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogovič Matijašić,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>butirat</dc:subject><dc:subject>MAM</dc:subject><dc:subject>akrolein</dc:subject><dc:subject>CRISPR-Cas</dc:subject><dc:subject>Feacalibacterim prausnitzii</dc:subject><dc:subject>Akkermansia muciniphila</dc:subject><dc:subject>Eubacterium hallii</dc:subject><dc:subject>QPS</dc:subject><dc:subject>črevesne bolezni</dc:subject><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>diabetes</dc:subject><dc:subject>sinbiotik</dc:subject><dc:subject>imunski odziv</dc:subject><dc:description>Probiotiki, ki so trenutno na tržišču, so omejeni le na nekaj vrst mikroorganizmov. Med njimi prevladujejo predstavniki rodov laktobacilov in bifidobakterij. Znano pa je, da se v našem prebavnem traktu nahaja veliko več rodov bakterij, ki jih znanstveniki še preučujejo v upanju, da postanejo probiotiki nove generacije. Za razliko od             konvencionalnih probiotikov, ki imajo zgodovino varne uporabe v prehrani ljudi, je pri slednjih potrebno poleg učinkovitosti, dokazati tudi varnost. Nobena od obravnavanih vrst namreč še nima statusa QPS. Med temi obetavnimi bodočimi probiotiki izpostavljajo predvsem bakterijske vrste Feacalibacterim prausnitzii, Akkermansia muciniphila in Eubacterium hallii. Predstavnice omenjenih bakterijskih vrst imajo pozitiven učinek predvsem na telesno težo in na imunski odziv. Način delovanja, ki privede do teh učinkov, pa je pri različnih vrstah in celo sevih lahko različen. Potrebno pa je izpostaviti tudi konvencionalne probiotike, spremenjene s pomočjo genskega inženiringa. Slednji predstavljajo velik potencial v prihodnosti, saj bi na ta način v ge-nom lahko uvedli željene spremembe in dosegli večjo odpornost proti fiziološkim pogo-jem. Probiotiki, ki so danes v uporabi, so namreč v primerjavi z novimi, precej bolj od-porni na biotehnološke procese pridelave in niso tako občutljivi na atmosferski kisik, kot prej omenjene bakterije, ki so striktni anaerobi. Omenjena lastnost namreč zelo otežuje samo formulacijo probiotičnega izdelka.</dc:description><dc:publisher>[J. Biberović]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-12 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102921</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 602.3:579.864:579.67(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155536</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9054073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
