<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>FINANCIRANJE JAVNEGA DOLGA</dc:title><dc:creator>Čotar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni dolg</dc:subject><dc:subject>financiranje</dc:subject><dc:subject>zadolževanje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga zajema tematiko financiranja javnega dolga. V delu je podrobno opisan javni dolg in njegova struktura financiranja v Republiki Sloveniji ter Republiki Italiji. Svetovno gospodarstvo sčasoma okreva po svetovni finančni krizi, medtem ko si Slovenija in Italija še nista povsem opomogli. Obe omenjeni državi sta se ob vstopu v EU zavezali k izpolnjevanju Maastrichtskih kriterijev. Nad dovoljeno zgornjo mejo le-te ostajajo še danes.
Osnovni namen diplomske naloge je analizirati javni dolg in njegovo strukturo financiranja.
Delo je sestavljeno iz več sklopov. V prvem sklopu je podana teoretična opredelitev javnega dolga, njegovo nastajanje, različni vidiki opredelitve. Prav tako sem zajela tudi proračunski primanjkljaj, njegove vire financiranja in vrste. Podani so instrumenti zadolževanja države in breme javnega dolga.
V drugem sklopu je podrobneje opisan javni dolg Slovenije, njegov organizacijski vidik, njegovo nastajanje, rokovna struktura, stanje in financiranje ter struktura zadolževanja med leti 2010–2016.
V tretjem sklopu je podrobneje opisan javni dolg Italije, njegovo nastajanje, stanje in financiranje ter struktura zadolževanja med leti 2010–2016. Predstavljen je tudi način zadolževanja Italije.
V zadnjem sklopu je podana primerjava javnega dolga obeh držav po Maastrichtskem kriteriju. Zaradi zadolževanja na tujih trgih pogojeno z bonitetno oceno je v drobnogled vključeno delovanje treh najpomembnejših bonitetnih agencij in tako ugotovitev korektnosti izdanih ocen za Slovenijo in Italijo v analiziranem obdobju.
V zaključku je podana ugotovitev, da Slovenija ni tako uspešna pri sanaciji javnega dolga in finančnega primanjkljaja kot Republika Italija, kar je bilo tudi pričakovati. Ustrezno je podan komentar o strukturi financiranja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-10 10:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102875</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
