<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kopule za končne porazdelitve</dc:title><dc:creator>Štefan,	Jaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokol-Bukovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mojškerc,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kopula</dc:subject><dc:subject>podkopula</dc:subject><dc:subject>Sklarov izrek</dc:subject><dc:subject>Carleyine meje</dc:subject><dc:subject>skladnost</dc:subject><dc:description>Pri obravnavanju odvisnosti med slučajnimi spremenljivkami pogosto uporabljamo funkcije s posebnimi lastnostmi, ki jim pravimo kopule. Za njih velja, da povezujejo porazdelitvene funkcije posameznih slučajnih spremenljivk z njihovo skupno porazdelitveno funkcijo. Kako so te povezane med sabo, nam pove Sklarov izrek, ki predstavlja teoretično podlago za uporabo kopul v praksi. V statistiki so pripravne, ker lahko s pomočjo kopule porazdelitev slučajnega vektorja ocenimo z ocenjenimi porazdelitvenimi funkcijami slučajnih spremenljivk.
Pri ugotavljanju odvisnosti med slučajnimi spremenljivkami si lahko pomagamo tudi z merami odvisnosti. Med njimi sta najpogosteje uporabljeni Kendallov $\tau$ in Spearmanov $\rho$, ki ustrezata Scarsinijevi definiciji in sta posledično meri skladnosti. 
V primeru zveznih slučajnih spremenljivk je kopula za določeno skupno porazdelitveno funkcijo enolična. V diskretnem primeru pa temu ni več tako. Posledično naletimo na težave, saj se veliko lastnosti ne prenese v diskretni primer. Izkaže se, da teorija kopul v diskretnem primeru ni neuporabna, je pa potrebno biti previden pri njihovi uporabi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-09 07:45:28</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102846</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89495</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18430041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
