<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Značilnosti trenažnega procesa mlajših kategorij v kolesarstvu</dc:title><dc:creator>Kožar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurov,	Iva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:subject>starostne kategorije</dc:subject><dc:subject>trenažni proces</dc:subject><dc:subject>spremljanje treninga</dc:subject><dc:subject>analiza treninga.</dc:subject><dc:description>Glavni namen diplomskega dela je bil na podlagi anketnega vprašalnika ugotoviti značilnosti trenažnega procesa mlajših kategorij v kolesarstvu. Zanimali so nas predvsem najpogosteje uporabljeni načini, metode in količina treninga ter najpogostejši način analize treninga. Poleg tega nas je v okviru spremljanja treninga zanimala tudi pogostost uporabe merilca srčnega utripa ter merilca moči. 
V raziskavo je bilo vključenih 99 cestnih ter gorskih kolesarjev in kolesark treh različnih starostnih kategorij (mlajši mladinci, starejši mladinci, mlajši člani), ki so nosilci licenc Kolesarske zveze Slovenije. Zasnovani anketni vprašalnik so kolesarji izpolnili v sklopu preostalih meritev, ki jih opravljajo na Fakulteti za šport.  
Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo ugotovili, da med starostnimi kategorijami obstajajo razlike v najpogostejšem načinu ter količini treninga. Ugotovitve namreč kažejo, da je trening v skupini najpogostejši način treninga v mlajših kategorijah, medtem ko kolesarji starejših kategorij najpogosteje trenirajo sami. Razlike v količini treninga so se pokazale v manjši tedenski in letni količini opravljenega treninga kolesarjev mlajših kategorij. Razlike v količini treninga so se pokazale tudi med spoloma. Dolgotrajne aerobne oblike treninga so se pokazale kot najpogosteje uporabljena metoda treninga, uporaba aplikacij pa kot najpogostejši način rednega spremljanja oziroma analize treninga. Ugotovili smo tudi, da med starostnimi kategorijami obstajajo razlike v pogostosti uporabe merilca srčnega utripa in merilca moči. Glede na ugotovitve je tako uporaba merilca srčnega utripa in merilca moči v starejših kategorijah pogostejša.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-09 07:20:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102838</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22195</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5393329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
