<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih fizioterapevtskih postopkov na hoteno aktivacijo mišice quadriceps femoris po pretrganju sprednje križne vezi</dc:title><dc:creator>Špenko,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sprednja križna vez</dc:subject><dc:subject>centralna aktivacija</dc:subject><dc:subject>mišična inhibicija</dc:subject><dc:subject>krioterapija</dc:subject><dc:subject>TENS</dc:subject><dc:subject>ekscentrična vadba</dc:subject><dc:description>Uvod: Poškodbi in rekonstrukciji sprednje križne vezi sledi šibkost mišice quadriceps
femoris. K šibkosti mišice naj bi bistveno prispevali njena atrofija in zmanjšana sposobnost
hotene aktivacije. Slednja se pojavi zaradi zmanjšanja centralnih prilivov v mišico, ki so
posledica sprememb v spinalnorefleksni in kortikospinalni živčni poti. Zmanjšana
centralna aktivacija mišice naj bi bila predvsem zaščitni mehanizem telesa pred nadaljnjimi
poškodbami, vendar žal preprečuje učinkovito rehabilitacijo in vrnitev v aktivnosti
oziroma šport. Vztrajala naj bi tudi več let po poškodbi. Namen: Namen diplomskega dela
je ugotoviti učinek rehabilitacije in ustreznih terapevtskih postopkov na spremembo
centralne aktivacije ter inhibicijo mišice quadriceps femoris pri osebah po poškodbi
sprednje križne vezi. Metode dela: Diplomsko delo je izvedeno z metodo sistematskega
pregleda strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovni bazi
PubMed s pomočjo ključnih besed. Iskanje člankov ni bilo omejeno z letom objave ali
specifično terapevtsko obravnavo oziroma rehabilitacijskim protokolom. Rezultati: V
diplomsko delo smo vključili osem člankov. V štirih raziskavah so ugotavljali spremembo
centralne aktivacije mišice quadriceps femoris po splošnem rehabilitacijskem protokolu, v
štirih pa po specifičnih fizioterapevtskih protokolih. Rezultati raziskav glede vpliva
splošnega rehabilitacijskega protokola so precej različni, celo nasprotujoči. Nekatere
raziskave ugotavljajo izboljšanje centralne aktivacije mišice po rehabilitaciji, nekatere pa
njeno poslabšanje. Rezultati raziskav, ki so preiskovale vpliv specifičnih fizioterapevtskih
protokolov, nakazujejo na veliko učinkovitost ekscentrične vadbe pri pacientih z deficitom
v centralni aktivaciji po poškodbi sprednje križne vezi. Do precejšnjega izboljšanja
centralne aktivacije mišice privedejo tudi kombinacije fizioterapevtskih postopkov, kot sta
krioterapija pred vadbo in transkutana električna živčna stimulacija (TENS) med vadbo.
Žal pri slednjih dveh protokolih avtorji niso izmerili statistično pomembne razlike v
primerjavi z zgolj vadbo, vendar pa je razlika klinično pomembna. Razprava in sklep: Za
čim večje izboljšanje mišične jakosti in centralne aktivacije mišice quadriceps femoris pri
posameznikih po poškodbi sprednje križne vezi se predlaga v rehabilitacijski oziroma
fizioterapevtski program vključiti ekscentrično vadbo, krioterapijo pred vadbo in
transkutano električno stimulacijo med vadbo (TENS). Za trdnejše ugotovitve bi bilo
potrebno v pregled literature vključiti večje število raziskav. Ostaja potreba po večjem
številu raziskav, ki bi preiskovale učinek fizioterapevtskih postopkov pri osebah po
pretrganju sprednje križne vezi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-07 12:04:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102757</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 85235</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5475691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
