Znanje in odnos predšolskih in osnovnošolskih otrok do upravljanja z viri pitne vodeSušelj Šajn, Irena (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) znanjeodnospitna vodapredšolski otrociosnovnošolski otrocineformalno izobraževanjeUvod: Kovod Postojna, d. o. o. kot upravljavec vodovodnega sistema Postojna – Pivka, nima dovolj učinkovitih orodij, s katerimi bi v primeru zdravstvene neustreznosti pitne vode lahko dosegel vsakega uporabnika in s tem preprečil tveganje za zdravje ljudi. Z neformalnim izobraževanjem otrok na temo pravilnega ravnanja z vodnimi viri in pitno vodo, lahko na nevsiljiv način vplivamo na odnos in vedenje otrok, ki bodo svoje, na novo pridobljene navade prenesli tudi na odraslo obdobje in postali bolj odgovorni in ozaveščeni uporabniki pitne vode. Namen: Ugotoviti želimo, ali je nivo znanja in odnosa do pitne vode pri osnovnošolskih otrocih, ki so bili deležni izobraževanja v sklopu projekta Vodko, višji od nivoja in znanja otrok, ki niso bili vključeni v ta projekt. Ugotoviti želimo tudi, ali nivo znanja in odnosa do pitne vode narašča s starostjo otrok, ki so bili vključeni v omenjeni projekt in ali obstajajo razlike v nivoju znanja in odnosa do pitne vode med izbranimi osnovnimi šolami. Metode dela: V raziskavi smo uporabili kombiniran metodološki pristop, in sicer: pol strukturiran intervju, odprta vprašanja na podlagi prebrane zgodbe ali novice iz časopisa in delovne liste z vprašanji ali križanko. Podatke smo obdelali z računalniškima programoma Excel in SPSS. Rezultati: Učenci VPV (vključeni v program projekt Vodko) 1. triletja so pri zastavljenih nalogah odgovarjali na vprašanja za 11.7 % bolj pravilno kot učenci NVPV (niso vključeni v program projekt Vodko). Učenci VPV 2. triletja so bili pri reševanju nalog boljši za 22,9 % od skupine NVPV. Učenci VPV 3. triletja pa za 0,7 % v primerjavi z učenci NVPV. Kvalitativna raziskava: Učenci 1. in 2. triletja VPV so večkrat prepoznali pravilna in nepravilna dejanja iz prebrane zgodbe v primerjavi z učenci NVPV. Učenci VPV 3. triletja so prepoznali več vsebinsko različnih kategorij glede onesnaževanja okolja v primerjavi z učenci NVPV. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je smiselno začeti z neformalnim izobraževanjem otrok o pomenu pitne vode in pravilni uporabi le – te že v predšolski in osnovnošolski dobi. Največji doprinos k znanju in razumevanju pomena pitne vode je imelo izobraževanje pri otrocih 1. in 2. triletja. Neformalno izobraževanje otrok preko projekta Vodko kaže pozitivne rezultate, zato bomo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.20182018-09-07 07:46:38Magistrsko delo/naloga102736VisID: 85126COBISS_ID: 5475947sl